Sreda, 20. 12. 2017, 13.39
6 let, 11 mesecev
Bruselj z "jedrsko bombo" nad Poljsko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,03
2
Evropska komisija predlaga sprožitev sedmega člena pogodbe EU proti Poljski zaradi sistemskih groženj vladavini prava. Ta postopek, poznan kot "jedrska bomba", v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic članici unije. Odziv s Poljske: gre za politično, ne pravno odločitev Bruslja.
V Bruslju izpostavljajo, da so 24 ur na dan še naprej na voljo za dialog s Poljsko. Tej bodo kot prvi ukrep dali tudi novo priporočilo s seznamom ukrepov, ki bi jih morala Poljska sprejeti v prihodnjih treh mesecih. Drugi ukrep je sprožitev sedmega člena, tretji pa tožba na Sodišču Evropske unije (EU) zaradi zakona o ureditvi splošnih sodišč.
Poljska: Gre za politično odločitev
Novi poljski premier Mateusz Morawiecki pa je stopil v bran pravosodni reformi, za katero EU meni, da obstaja tveganje kršitve vladavine prava. "Pravosodna reforma na Poljskem je nujno potrebna," je zapisal na Twitterju. Dejal je še, da je Poljska zavezana vladavini prava, tako kot EU. Predlagal pa je, da mora biti dialog med Varšavo in Brusljem odprt in iskren.
Poljsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je predlog Evropske komisije o sprožitvi sedmega člena pogodbe EU proti Poljski politično obarvan in ne pravno. Tovrstna odločitev po njihovem mnenju le še otežuje oblikovanje medsebojnega zaupanja in enotnosti. So pa dodali, da so pripravljeni na dialog.
Orban napoveduje veto v primeru sankcij
Za potrditev obstoja resnih kršitev, ki vodijo v odvzem glasovalnih pravic, je potrebno soglasje, za katerega pa je malo verjetnosti. Madžarski premier Viktor Orban namreč napoveduje veto.
Komisija je začela proti Poljski ukrepati januarja lani, ko je sprožila preliminarno preiskavo, prvo fazo v sklopu tristopenjskega okvira za odpravljanje sistemskih groženj pravni državi, uvedenega leta 2014.
Ta okvir omogoča tudi uporabo sedmega člena pogodbe EU. Postopek je dvodelen: prvi del je preventiven in se nanaša na tveganja resnih kršitev, drugi pa predvideva sankcije v primeru obstoja resnih kršitev, vključno z začasnim odvzemom glasovalnih pravic. Za sprožitev postopka ni potrebno soglasje, za potrditev obstoja resnih kršitev, ki vodijo v odvzem glasovalnih pravic, pa to je potrebno.
Soglasje sicer ni verjetno, saj je madžarski premier Viktor Orban doslej napovedoval veto na takšno odločitev.
2