Ponedeljek,
16. 3. 2015,
13.17

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Izrael volitve

Ponedeljek, 16. 3. 2015, 13.17

8 let, 7 mesecev

Brez Netanjahuja bo Izrael propadel

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Kaj lahko se zgodi, da bodo današnje volitve v Izraelu zadnje za aktualnega premiera Benjamina Netanjahuja.

Zdajšnji izraelski premier Benjamin Netanjahu ima pred tokratnimi volitvami v Izraelu le eno taktiko: ustrahovati svoje državljane, da če ne zmaga on, bo država propadla. Zadnja taktika, ki jo je izbral dan pred volitvami, je, da je svoje nasprotnike obtožil, da so tuji plačanci.

"Javnost opozarjam, da nam ne bo uspelo vzpostaviti vlade zaradi enormne tuje pomoči, več deset milijonov dolarjev, ki jo njim pošiljajo tuje organizacije," je dajal na radiu Izrael. S tem, da zaimka "njim" in "oni" uporablja za nedefinirane sovražnike, od tujih levičarjev do svojih glavnih nasprotnikov Sionistične zveze, ki jo vodita vodja Delavske stranke Isaac Herzog in nekdanja zunanja ministrica in voditeljica liberalne stranke Hatnauh Cipi Livni.

Javnost je Netanjahu še opozoril, da tuja pomoč predvsem iz skandinavskih držav pomeni, da bodo upoštevali vse diktate mednarodne javnosti in da je to mednarodna zarota, zaradi katere bo Izrael izgubil zasedena ozemlja, napadel ga bo Iran, Palestina bo priznana država in v Tel Aviv se bodo naselili Arabci. Najmanj to.

Predvolilna kampanja v znamenju strahu Po zadnjih raziskavah javnega mnenja naj bi Sionistična zveza res dobila vsaj štiri sedeže več kot zdaj vladajoča stranka Likud. Tako da je razumljivo, da če bi želel še svoj četrti mandat, mora Netanjahu izbrati vse mogoče orožje, da volivce prepriča, da je ogrožena varnost države ter da jih lahko zaščiti le on.

Prav varnost je bila osrednja tema njegovih predvolilnih nastopov. Za areno pa si je izbral kar mednarodno javnost. Tako je v ameriškem kongresu razlagal o tem, da jih želi napasti Iran, kar je povzročilo val zgražanja.

Evropske Jude je pozival, naj pridejo v Izrael, češ da bodo le tako varni. Kar je spet povzročilo val zgražanja. In v treh mesecih, odkar je decembra razpisal predčasne volitve, je vztrajno izgubljal. V vsaki raziskavi javnega mnenja je imel manj podpore. Tako da vprašanje volitev ni, kdo bo zmagal, temveč ali bo Netanjahu končal svojo politično zgodbo.

Vodijo opcije, ki zagovarjajo mir Najresnejša tekmeca sta Issac Herzog in Cipi Livni. Pred začetkom volilne kampanje je Delavska stranka lahko računala na okoli 12 sedežev v parlamentu, medtem ko je Netanjahu računal na 25 sedežev. Zdaj je razmerje obratno. Najpomembnejša poteza Herzoga je bilo partnerstvo s Cipi Livni. Izkušena političarka, ki je na desnici precej nepopularna, je zagovornica mirnih dogovorov in rešitve dveh držav s Palestino.

Zato ni čudno, da je Netanjahu v zadnjih intervjujih pred volitvami poudarjal, da če bodo zmagali "oni", se bodo izraelske meje vrnile v stanje leta 1967, Jeruzalem pa bo razdeljen. Ker si naj bi Herzog in Livni premiersko mesto razdelila tako, da bi vsak vladal dve leti, Netanjahu trdi, da "niti pet minut ne bosta zdržala pritiska in bosta ogrozila obstoj Izraela".

Herzog ima premalo karizme? Močna figura tokratnih volitev je tudi Yari Lapid, ki je s svojo sredinsko stranko Yeah Atid leta 2013 na prvih volitvah, na katerih je sodeloval, dosegel drugi najboljši rezultat, takoj za vladajočim Likudom. Zato je bil do decembra finančni minister in v veliki meri razlog, zakaj je Netanjahu razglasil predčasne volitve: ker ni več želel koalicije z Lapido.

Lapid, sicer televizijski novinar, je vešč v nastopanju in je imel bleščečo volilno kampanjo ter si lahko obeta dober rezultat – dobil bi lahko okoli 12 sedežev. Analitiki menijo, da je storil napako, ker se ni odzval na povabilo Cipi Livni o skupni predvolilni koaliciji, saj menijo, da bi bil prav on lahko zdaj na mestu Herzoga kot najresnejši nasprotnik Netanjahuja.

Za Hercoga sicer velja, da je med ljudmi priljubljen, saj namesto govoričenja o varnosti ponuja rešitve ekonomske situacije. A kljub temu mnogi Izraelci menijo, da ima premalo karizme za premierja.

Močni združeni Arabci Prvič so kot resna politična moč organizirani tudi Arabci, ki živijo v Izraelu. Ti imajo volilno pravico, medtem ko jo prebivalci Gaze in Zahodnega brega nimajo. V zadnjih raziskavah javnega mnenja celo kaže, da bi združene arabske stranke lahko postale celo tretja najmočnejša stranka v knesetu.

Lahko se celo zgodi, da bodo odločilna stranka, ki bo tehtnico prevesila bodisi s stran Netanjahuja ali Herzoga. Že zdaj pa vodja združenih arabskih strank Ayman Odeh zatrjuje, da ne bi vstopili v vlado.