"Hrvaška stranka prava (HSP) in Hrvaška demokratska skupščina Slavonije in Baranje (HDSSB) sta stranki, s katerima bo treba računati pri prihodnjem protiislamskemu uporu in boju za pregon muslimanov," je Breivikove besede povzel Večernji list, ki je dodal, da je Breivik Hrvaško omenil več kot šestdesetkrat. Zapisal je tudi, da je Hrvaško osebno obiskal.
Stranki omenja v poglavju o vzhodni Evropi
Breivik navaja hrvaški desničarski stranki v poglavju svojega manifesta o vzhodni Evropi, v katerem našteva tudi druge vzhodnoevropske desničarske stranke. Ocenjuje, da stališča proti priseljencem in muslimanom niso v ospredju njihove politike zaradi omejenega priseljevanja na Hrvaško. Poudarja, da sta se HSP in HDSSB usmerili na močan nacionalizem in nasprotovanje drugim etničnim skupinam, predvsem Romom, ter na opozicijo proti EU.
"Gre za norca, ki je storil nezaslišan pokol"
"Osupel sem ob informacijah, da je zločinec, kot je Andreas Breivik, omenil HSP na seznamu prijateljskih organizacij. Gre za norca, ki je storil nezaslišan pokol, HSP pa je pred kratkim norveškemu veleposlaništvu v Zagrebu tudi uradno izrazil sožalje," je izjavil predsednik HSP Danijel Srb.
Srb zavrača kakršno koli možnost, da bi bila njegova stranka povezana z Breivikom, in dodaja da gre "za osebo, ki odprto povzdiguje Srbe in ki je kritizirala napad Nata na Srbijo leta 1999". "To kaže, da naša stališča niso niti približno podobna," je izjavil Srb.
Tudi podpredsednik HDSSB Dinko Burić zavrača povezavo stranke, ki jo je ustanovil vojni zločinec Branimir Glavaš, z Breivikom. "S takšnim norcem nihče normalen ne more imeti stičnih točk in ne vidim, zakaj je takšna zver sploh omenjala HDSSB," je dejal Burić.
"Pokol, ki ga je zagrešil, lahko primerjamo z najhujšimi pokoli v času druge svetovne vojne ali tistima v Srebrenici in Vukovarju," je dejal Burić in dodal, da je komentar Breivikovega pisanja odveč.
Breivik: Hrvaška je bila na udaru islamskih skrajnežev
Breivik je med drugim še zapisal, da je bila Hrvaška na udaru islamskih skrajnežev, ko je leta 1995 eksplodiral avtomobil bomba pred policijsko postajo na Reki. Dodal je tudi, da so bili Hrvati in Srbi v BiH, še preden so tja prišli muslimani, in da bi moral biti manjši del BiH hrvaški, večji pa srbski.
Je imel Breivik "mentorja" z območja JV Evrope?
Breivikovo poznavanje regije presega znanje povprečnega Norvežana o jugovzhodni Evropi, kar bi lahko kazalo na to, da je imel "mentorja" s tega območja, verjetno etničnega Srba. Med številnimi srbskimi priseljenci na Norveškem je tudi del takih, ki imajo skrajna stališča, pa je za Večernji list ocenil hrvaški obveščevalni analitik Zoran Grgić.
"Ni dokazov, da bi Breivik imel pomagače"
Nikakršnih dokazov ni, da je Anders Behring Breivik pri izvedbi petkovega dvojnega terorističnega napada v Oslu sodeloval s še dvema celicama, kot trdi sam, je izjavila vodja norveške obveščevalne službe Janne Kristiansen. Norveška policija pa medtem išče psihično nestabilnega 42-letnika, ki se identificira z Breivikom.
"Še nismo prišli do nikakršnih dokazov"
"Zaenkrat nimamo nikakršnih dokazov o drugih celicah na Norveškem ali v Veliki Britaniji," je Kristiansenova komentirala Breivikove trditve. "Vprašanju (drugih celic) posvečamo posebno pozornost že od petka, vendar po štirih dneh preiskav še nismo prišli do nikakršnih dokazov," je še dodala Kristiansenova.
Po poročanju medijev, ki se sklicujejo na Breivikov 1500 strani dolg manifest, ki ga je napadalec objavil na spletu, naj bi imel Breivik povezave z britanskimi skrajnimi desničarji in Angleško obrambno ligo (EDL). Verodostojnost trditev, ki jih je EDL že zavrnila, zdaj po Kristianseninih besedah preverja tako norveška obveščevalna služba kot britanska MI5.
Po njenem mnenju je Breivik psihično normalen
Kristiansenova je zatrdila še, da je po njenem mnenju Breivik psihično normalen, a "popolnoma zloben". "Tudi sama sem v preteklosti bila zaščitna odvetnica in po mojem mnenju je to očitno duševno zdrav človek, ker je zelo dolgo ostal skoncentriran in ravnal zelo premišljeno," je dejala.
"Ta oseba je popolnoma zlobna"
"Moje izkušnje s tovrstnimi strankami kažejo, da gre praviloma za dokaj normalne osebe, ki so izprijenega uma, ta oseba je pa poleg tega še popolnoma zlobna," je dejala Kristiansenova.
Breivikova napada pa je z odobravanjem sprejel neimenovan psihično nestabilen 42-letni Norvežan, ki ga zdaj po trditvah, da se identificira z Breivikom, išče norveška policija. A policisti poudarjajo, da mož ni povezan s petkovima napadoma.
Norvežan, ki se identificira z Breivikom, na prostosti
Norveška televizijska postaja NRK je poročala, da je policija te dni objavila sliko 42-letnika, ki so ga v ponedeljek izpustili iz zapora. Zaporno kazen je prestajal zaradi napada na policijsko postajo in groženj policistom, ponovno pa ga policija želi aretirati, da bi mu odredila obvezen obisk pri zdravniku.
"Tvegamo, da bi postal še bolj nestabilen"
"Gre za psihološko nestabilno osebo. Problematično je o njej govoriti v medijih in tako ustvarjati povezave z napadoma. Tvegamo, da bi postal še bolj nestabilen," je dejal tiskovni predstavnik območne policijske enote v Oslu Per Thomas Omholdt.
Na posestvu nadzorovano razstrelili eksplozivo
Norveška policija je na kmetiji, kjer je Breivik, nadzorovano razstrelila eksplozivno sredstvo. Policija ni pojasnila, za kakšno vrsto razstreliva naj bi šlo.
Kmetijo najel, da bi na njej gojil zelenjavo
Breivik je kmetijo kakih 160 kilometrov severno od Osla najel, da bi na njej gojil zelenjavo. Norveški mediji poročajo, da je bila to njegova krinka, da je lahko kupoval umetna gnojila za izdelavo bombe, ne da bi bil pri tem sumljiv. Od začetka maja naj bi Breivik kupil šest ton umetnih gnojil.
Stoltenberg napovedal pregled varnostnih ukrepov
Norveški premier Jens Stoltenberg je napovedal, da bo njegova država po petkovih napadih preučila veljavne varnostne ukrepe. "Ko bo končana preiskava in ko bomo do neke mere potolažili tiste, ki so izgubili bližnje, bo nastopil trenutek, da gremo skozi izkušnje, ki smo jih dobili v tej operaciji," je dejal Stoltenberg. Poudaril je, da napadi Norvežanov ne bodo prestrašili. "Cilj takih napadov je sejati strah in paniko. Ne bomo pustili, da se to zgodi. Odločno moramo braniti svoje vrednote," je dejal.
"Jasno je, da na Norveškem obstaja čas pred 22. julijem in čas po 22. juliju," je dejal Stoltenberg in dodal, da je od minulega petka "dobil številna znamenja", da bo Norveška po terorističnih napadih še bolj odprta in strpna demokracija. Dejal je še, da so skrajni pogledi sicer legitimni, ne pa tudi njihovo nasilno uveljavljanje. "V demokratični in odprti družbi moramo sprejemati različne poglede, tudi tiste, ki jih ne maramo, tudi tiste, za katere menimo, da so skrajni, vendar pa nikoli ne smemo sprejemati nasilja," je izjavil.
3
