Ponedeljek, 4. 8. 2025, 15.12
2 uri, 52 minut
Bosna in Hercegovina vrnila dolg slovenskemu podjetju Viaduct
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
BiH in Republiki Srbski zaradi enostranskih prekinitev koncesijskih pogodb sicer grozijo dolgovi v skupni vrednosti skoraj ene milijarde evrov.
Bosna in Hercegovina je danes poravnala dolg v višini približno 56 milijonov evrov do slovenskega podjetja Viaduct, je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina potrdilo ministrstvo za finance BiH. Dolg je nastal zaradi enostranske prekinitve pogodbe za gradnjo hidroelektrarne na Vrbasu.
Entiteta BiH Republika Srbska je morala Viaductu, potem ko je BiH leta 2022 izgubila spor na arbitražnem sodišču v Washingtonu, zaradi enostranske prekinitve pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na reki Vrbas skupaj z zamudnimi obrestmi izplačati več kot 56 milijonov evrov odškodnine. Dolg se je vsak dan povečal za skoraj deset tisoč evrov.
Nalog je podpisal ministrov namestnik
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je v juliju odločil, da bo dolg poplačala Republika Srbska s sredstvi, ki bi ji morala pripasti iz cestnin. Odločitev je sprejel, ker ni bilo "iskrenega interesa, da bi se ti problemi pravočasno rešili", in zagotovil, da proračunska stabilnost entitete zaradi tega ne bo ogrožena.
Centralna banka BiH je finančnemu ministrstvu BiH nato nakazala sredstva, a je minister Srđan Amidžić, ki ga je na to funkcijo postavil predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, zavrnil podpis naloga za izplačilo. Danes je nalog namesto ministra podpisal njegov namestnik Muhamed Hasanović, poroča Hina.
BiH in Republiki Srbski zaradi enostranskih prekinitev koncesijskih pogodb sicer grozijo dolgovi v skupni vrednosti skoraj ene milijarde evrov.
Največji dolg: Slovenci zahtevajo 700 milijonov evrov
Posamično največji spor proti Republiki Srbski vodi Elektrogospodarstvo Slovenije, in sicer zaradi nedobavljene elektrike iz termoelektrarne Ugljevik, ki so jo v nekdanji Jugoslaviji zgradili skupaj s takratno Elektroprivredo SR BiH. Slovenci zaradi dolga, nastalega po razpadu nekdanje skupne države, zahtevajo okoli 700 milijonov evrov.
