Bodo ameriški odvetniki Volkswagen oželi kot limono?

Po izbruhu izpušne afere oziroma afere Volkswagen, ko so v ZDA odkrili, da je največji nemški izdelovalec avtomobilov v dizelska osebna vozila vgradil elektronsko opremo, s katero so zavajali pri merjenju izpušnih plinov na testih, so si ameriški odvetniki že začeli zadovoljno meti roke.

ZDA – država pravnikov oziroma odvetnikov ZDA so država odškodninskih tožb, ki odvetnikom prinašajo mastne zaslužke. To ne preseneča, saj so ZDA država pravnikov: v ZDA pride en pravnik na 300 prebivalcev, po nekaterih podatkih ima ta država največ pravnikov na število prebivalcev in tudi v absolutnih številkah.

V ZDA, kot piše spletna stran Examiner, živi 1,2 milijona pravnikov, kar je več kot na primer vojakov (1,1 milijona), zdravnikov (945 tisoč) ter gasilcev in policistov (obojih je po 800 tisoč). Odvetniški lobi oziroma interesna skupina pravnikov in odvetniških družb je med najmočnejšimi v državi.

Odvetniške donacije za demokratsko stranko Pred lanskimi kongresnimi volitvami so med interesnimi skupinami največ denarja različnim kandidatom dali prav pravniki in odvetniške družbe, in sicer več kot 57 milijonov dolarjev (51 milijonov evrov). Precej več so dali demokratskim kandidatom – 70 odstotkov (vir: spletna stran OpenSecrets, Center for Responsive Politics).

Nasploh demokratska stranka velja za stranko, ki je blizu pravniškemu lobiju, medtem ko republikanci veljajo za stranko poslovnežev oziroma gospodarstva. Veliko ameriških predsedniških kandidatov iz vrst demokratov je bilo pravnikov in so tudi opravljali odvetniški poklic, na primer zdajšnji predsednik ZDA Barack Obama. Tudi demokratska politika čim večje regulacije je voda na mlin odvetnikom – čim več je regulacije oziroma čim več je zakonov, ki se jih lahko krši, več je dela za njih.

Za izplačilo odškodnin na leto 2,2 odstotka ameriškega BDP Kot piše ameriška spletna stran Forbes, je prav, da so podjetja, ki kršijo zakon ali izdelajo pokvarjen izdelek, denarno odgovorna, toda težava je, da morajo podjetja izplačevati odškodnino kupcem, tudi če niso naredila nič narobe.

Leta 2010 je ameriško svetovalno podjetje Towers Watson izračunalo, da Američane odškodninske tožbe stanejo več kot 250 milijard dolarjev (222 milijard evrov) na leto, kar znaša 2,2 odstotka ameriškega bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma 838 dolarjev (746 evrov) na osebo.

60 milijonov evrov odškodnine za izgubljen par hlač Samo v zdravstvu gre od enega dolarja, ki ga Američani namenijo za to dejavnost, kar 27 centov oziroma 27 odstotkov za plačilo odškodninskih tožb. Največji delež od izplačanih odškodnin pa gre v žepe odvetnikom.

Primer ene od skorajda "norih" odškodninskih tožb je primer Pearson versus Chung, ko je leta 2005 Roy L. Pearson, sodnik po poklicu, torej pravnik, tožil čistilni servis Chung za 67 milijonov dolarjev (60 milijonov evrov), ker so izgubili par njegovih hlač.

Obama ne izpelje reforme odškodninskih tožb Sodišče je v tej pravdi leta 2007 na koncu odločilo v korist čistilnega servisa, toda kljub temu so imeli lastniki servisa velike stroške: za odvetniške honorarje so zapravili okoli 100 tisoč dolarjev (89 tisoč evrov), torej veliko več, kot stane en par izgubljenih hlač.

Ta primer je spodbudil zamisli o reformi odškodninskih tožb, še zlasti področju odškodninskih tožb v zdravstvu, a se ni nič spremenilo. Obama namreč te reforme kljub obljubam ni uresničil.

Limonini zakoni Nič presenetljivega glede na to, da je bil pred volilno kampanjo leta 2008 prav on največji prejemnik donacij pravnikov in odvetniških družb (skupaj so pravniki in odvetniške družbe pred temi volitvami donirali 234 milijonov dolarjev, kar znaša okoli 208 milijonov evrov).

Velik vir zaslužka za odvetnike so tudi avtomobilske odškodninske tožbe. Velik del sicer zajemajo odškodninske tožbe zaradi avtomobilskih nesreč, gre pa tudi za tožbe zaradi kršenja tako imenovanih limoninih zakonov (Lemon Laws), ki ščitijo kupce avtomobilov.

Volkswagnove "limone" kot vir zaslužka za odvetnike Za vozilo, ki ni brezhibno oziroma ne ustreza temu, kar obljublja prodajalec, se je uveljavil izraz lemon (limona). "Podati nekomu limono" je bil namreč od 19. stoletja v Angliji izraz, ki je označeval prodajo pokvarjenega oziroma nekakovostnega izdelka za ceno brezhibnega in kakovostnega izdelka.

Tako so tudi vsa sporna Volkswagnova dizelska vozila "limone". Največji nemški proizvajalec avtomobilov bo tako postal donosna tarča ameriških odvetniških družb, ki že pripravljajo skupinske tožbe. Kot piše nemški tednik Focus, bo v skrajnem primeru Volkswagen moral odkupiti vsa sporna vozila, ki jih je prodal ameriškim kupcem, in to po ceni za nov avtomobil.

Za več kot 16 milijard evrov globe? Poleg tega bi lahko Volkswagen za vsak avtomobil, ki ni v skladu z okoljskimi predpisi v ZDA, prejel 37.500 ameriških dolarjev globe. Ker se po cestah vozi kar 482 tisoč štirivaljnih volkswagnov in audijev, bi lahko teoretično znesek narastel vse do 18 milijard ameriških dolarjev (16,4 milijarde evrov).