Bo Charles kralj aktivist?

Ena sama izjava neimenovanega uradnika je bila dovolj, da se je v britanski javnosti razplamtela debata o tem, kakšen kralj bo princ Charles. "Zvest bo svojim prepričanjem. Nikakor si ne bo prizadeval za popolno prenovo monarhije, a nikakor ne bo tiho. V zvezi s temami, ki se mu bodo zdele pomembne, bo brez dvoma posredoval," je za Guardian dejal uradnik, ki princa dobro pozna. Princ Charles je že do zdaj v nasprotju s kraljico pri politikih večkrat lobiral v zvezi s temami, ki se mu zdijo pomembne. Največkrat je šlo za organsko poljedelstvo, gensko spremenjeno hrano, pa tudi tematikah, povezanih s šolstvom in zdravstvom. Že vse od sedemdesetih letih je na primer lobiral za ohranitev atlantskih lososov, pozneje je javno nasprotoval modernistični arhitekturi. V času Blairove vlade je recimo srčno prigovarjal, da bi v shemo zdravstvenega zavarovanja sprejeli tudi zdravila komplementarne medicine.

"Drugačen bom od svojih predhodnikov" "Princ razume, da mora biti previden pri izražanju svojega mnenja, toda prepričan sem, da bo tudi kot kralj povedal, kaj si misli," je prepričan Petrick Holden, prinčev prijatelj in svetovalec za organsko poljedelstvo: "Prepričan je, da so nekatere teme preresne, da bi jih lahko zanemaril."

Ob svoji 60-letnici je v dokumentarcu za BBC princ dejal, da bi kot kralj ljudi skušal povezati v zvezi s pomembnimi temami. Na vprašanje, ali bi kot kralj še naprej tako goreče podpiral teme, ki jih podpira zdaj, je dejal: "Ne vem. Verjetno ne na enak način kot zdaj."

Leta 2010 pa je za Vanity Fair dejal, da svojo vlogo monarha vidi v "drugačni luči, kot so jo razumeli njegovi predhodniki, ker se je spremenila situacija".

Skrivna lobistična pisma Prihodnji teden bo britansko vrhovno sodišče odločalo o tem, ali mora 27 pisem, ki jih je prestolonaslednik Charles napisal vladnim ministrom, postati javnih. Prav dnevni časopis Guardian se že devet let bori, da bi pisma postala javna, češ da gre za pravico javnosti do informiranosti, na drugi strani pa si urad princa Charlesa prizadeva, da bi pisma ostala tajnost, saj naj bi ogrožala politično nevtralnost prihodnjega kralja.

Po navedbah njegovih sodelavcev je princ Charles zelo zavzet pri pisanju pisem poslancem, ministrom in uradnikom v zvezi s tematiko, ki ga zanima. Leta 2001 so v javnosti prišla pisma, v katerih je komentiral sprejete zakone in sugeriral, kakšni naj bi bili.

V svojem lobiranju naj bi bil kot vsak zagrizen aktivist vztrajen in neposreden. Uspelo mu je recimo, da je ena izmed njegovih fundacij, ki se ukvarja s komplementarno medicino, leta 2005 dobila milijon funtov (okoli 1,26 milijona evrov) proračunskega denarja za svetovanje v zvezi z aromaterapijo, masažnimi tehnikami, refleksologijo in drugimi komplementarnimi terapijami. Prepričan je namreč, da bi morali te tehnike uvesti v javni zdravstveni sistem.

Leta 2010 je v skladu s svojim nasprotovanjem moderni arhitekturi dosegel, da se je prekinila tri milijarde funtov (približno 3,78 milijona evrov) vredna investicija Katarcev v gradnjo kompleksov v Chelseaju. Pisal je celo katarskemu emirju, češ da s takimi brutalnimi posegi uničujejo London.

Diskretna kraljica, glasen princ Charlesovo pisanje pisem ne bi bilo problematično, če ne bi britanski zakon o javnem interesu kraljevo korespondenco izvzemal iz javnega interesa, kar pomeni, da javnost nikoli ne bi izvedela, za kaj v pismih lobira princ oziroma kralj.

Res pa je tudi, da si člani kraljeve družine načeloma ne dopisujejo s politiki. Kraljica Elizabeta se namreč striktno drži tega, da v javnosti ne komentira političnih tem. Svoja stališča na sestankih diskretno pove premierju. Britanski ustavni strokovnjaki jo v tem popolnoma podpirajo.

Prestolonaslednik pa ima trenutno drugačen položaj, saj ga ustava ne zavezuje k politični molčečnosti, nekako pa velja, da tudi visoki člani kraljeve družine svojega položaja naj ne bi izkoriščali za izražanje političnega stališča. Princ Charles se je samo letos na sestankih srečal z devetimi ministri, vključno z Davidom Cameronom. Veliko politikov je tudi povabil na večerje v svojo rezidenco Highgrove, kjer je lobiral za svoja stališča. Očitno je, da ima dobro izdelan sistem lobiranja.

"Princ Charles je 40 let svojega življenja posvetil pomoči posameznikom in organizacijam, ki spreminjajo življenje na bolje. Ves svoj čas posveča temam in izzivom, ki spreminjajo tako Britanijo kot svet," so zapisali v prinčevem uradu in zavrnili vse špekulacije o tem, kakšen kralj bo princ.

Bo nastala drugačna monarhija? Toda v britanski politiki že zdaj opozarjajo, da kralj pač ne more popolnoma svobodno zagovarjati svojih stališč. Peter Flynn, laburistični poslanec in član komiteja za ustavne spremembe, je dejal, da je biti monarh resna služba in da se mora monarh obnašati tako, da je nad politiko. "Vemo, da ima princ Charles strastna prepričanja o določenih temah. Nekatere so pomembne, druge ekscentrične. A če bo tudi kot kralj kontroverzen recimo v svojem stališču do komplementarne medicine in bo nasprotoval vladi, bi s tem lahko sprožil ustavno krizo."

Če bo princ Charles res kralj aktivist, mnogi opozarjajo, da bi morali razmisliti o tem, kakšna je sploh vloga monarhije. "Seveda se bo spremenil stil monarhije, saj je princ Charles drugačna oseba, kot je kraljica Elizabeta," je za dnevnik Times dejal Vernon Bogdanor, profesor politologije na londonski univerzi King's Collegeu.

Nasprotniki monarhije pa celo opozarjajo, da bi politično aktiven kralj lahko ogrozil demokracijo. "Če bo princ Charles še naprej politično aktiven, bodo ljudje zahtevali vse več transparentnosti v zvezi z delovanjem članov kraljeve družine. Ko bodo imeli vpogled v vse njihovo delovanje, pa bodo zahtevali tudi, da oni, se pravi ljudje, odločajo o tem, kdo bo naslednji monarh," je prepričan Graham Smith, vodja skupine Republika, ki se zavzema za to, da bi tudi monarha lahko volili ljudje.

A vse to so seveda le ugibanja. Kraljica Elizabeta s svojim načinom vladanja še trdno sedi na prestolu.