Belgija protestira zaradi nizkih plač v Nemčiji

Nekateri delavci v nemških podjetjih so namreč plačani zgolj tri evre na uro. Okoli 7,5 milijona delavcev v Nemčiji je zaposlenih v okviru sheme, po kateri lahko zaslužijo zgolj do 450 evrov na mesec, pri tem pa so izvzeti iz kakšnega koli zavarovanja, ki ga prinašajo redne zaposlitve. V Belgiji delavci dobijo najmanj 12‒13 evrov na uro, vsi pa morajo plačevati tudi prispevke oziroma socialnovarstvene dajatve. "Belgija želi, da Evropska komisija ustavi to nelojalno konkurenco med državama," je za BBC dejala predstavnica belgijske vlade in dodala, da so na problematiko opozorili tudi v nekaterih podjetjih v Franciji in na Nizozemskem, posebno v tistih, ki so blizu nemške meje. Kritični tudi nemški politiki Pobudo za pritožbo so sicer dali nekateri belgijski delodajalci, ki so zagrozili, da bodo posel prisiljeni preseliti v Nemčijo, da bi preživeli. Tudi nekateri nemški politiki menijo, da je pritožba Belgije povsem upravičena. Nemški evropski poslanec Thomas Haendel je dejal, da je nepravično, da ima Nemčija zelo visoko produktivnost, prednost pa pridobiva ravno s tako imenovanimi mini zaposlitvami. Za zakonsko določene minimalne plače se bojujejo tudi v socialdemokratski stranki in v stranki zelenih. Po nekaterih podatkih naj bi kar 30 odstotkov delavcev v Nemčiji zaslužilo manj kot 8,5 evra na uro, kar ne dosega OECD-jevega praga revščine. Tudi zato je spremembam naklonjen pomemben del nemške politike. Priporočila niso zavezujoča Evropska komisija sicer nadzoruje države članice in njihovo gospodarsko politiko, ne more pa posameznim državam določati njihove plačne politike. Lahko izda le priporočila. Lani je tako Nemčiji izdala priporočilo, da ustvari pogoje, da bodo plače rasle sorazmerno s produktivnostjo. "Pretirana uporaba mini zaposlitev vodi v nizko pridobivanje pokojninskih pravic. Zato je treba izboljšati prehod od mini zaposlitev do bolj stabilnih oblik zaposlitve," je komisija zapisala v priporočilu Nemčiji.