Basescu rivala Ponto vnovič imenoval za romunskega premierja

Levosredinska Socialno-liberalna unija (USL) s Ponto na čelu je sicer na volitvah 9. decembra dobila okoli 60 odstotkov glasov, veliko več kot Basescujeva Desna Romunija (ARD). Uradno je Pontova USL na volitvah v poslansko zbornico dobila 58,63 odstotka podpore, v senat pa 60,10 odstotka. Ima 395 od skupno 588 poslancev. Basescujeva ARD pa je dobila "komaj" okoli 16 odstotkov glasov v obeh domovih parlamenta. Sledila je Ljudska stranka Dana Diaconescuja (PPDD) z okoli 14 odstotki podpore.

Po vsej verjetnosti se obeta omejevanje pristojnosti predsednika Po volitvah so se takoj pojavila ugibanja, ali bo Basescu Ponto imenoval za premierja ali ne, saj je med predvolilno kampanjo večkrat dal jasno vedeti, da tega ne bo storil, tudi v primeru zmage USL. Ponto je imenoval celo za "prašiča" in "lažnivca". A po mnenju analitikov bi Basescu grobo zlorabil položaj, če bi imenovanje Ponte dejansko odklonil. Na to so ga opozorili tudi evropski voditelji. Z današnjo odločitvijo Basescuja so se nekoliko pomirile politične napetosti v državi, vendar pa najbrž le za nekaj časa, saj so v USL že napovedali ustavne spremembe. Te bodo verjetno šle tudi v smeri omejevanja pristojnosti predsednika države glede na to, da je parlament julija že podprl Basescujevo odstavitev.

V Romuniji veliko nezadovoljstvo s politiko in množični protesti O tem so nato na referendumu odločali tudi državljani in odstavitev podprli, a je bil referendum zaradi prenizke udeležbe po mnenju ustavnega sodišča neveljaven. Basescu je zato ostal romunski predsednik, na muhi USL pa se je znašlo tudi ustavno sodišče, ki ga bodo zelo verjetno prav tako zadele ustavne spremembe. Ponta je sicer že tretji predsednik romunske vlade v enem letu. Državo so ob politični krizi pretresali tudi množični protivladni in protivarčevalni protesti. Nezadovoljstvo s politiko se je odrazilo tudi v nizki volilni udeležbi. Volitev 9. decembra se je udeležilo slabih 42 odstotkov volilnih upravičencev.