Barroso: Evropa je na pravi poti. Znaki okrevanja se že kažejo.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu v nagovoru o stanju v Evropski uniji povedal, da je kriza pustila hude posledice na državljanih.

Pojavile so se namreč brezposelnost in težav z zadolženostjo posameznih držav, vendar si je Evropa po njegovih besedah po zaslugi odločnega ukrepanja in boja s krizo opomogla. Pri tem je Barroso priznal, da se mu to ob začetku krize ni zdelo mogoče.

"Evropa ni del težave, ampak je del rešitve" Prepričan je, da je Evropa na pravi poti, kar po njegovih besedah dokazujejo znaki okrevanja v Španiji, na Portugalskem, Cipru in v Grčiji. Tudi zaupanje trgov v evropska gospodarstva se, kot pravi, vrača. Kljub temu je opozoril, da moramo biti realistični, saj popolno okrevanje še ni na dosegu, zato moramo nadaljevati prizadevanja pri premagovanju krize.

Barroso, ki je zadnjič v tem mandatu evropskim poslancem govoril o stanju v Evropski uniji, je poudaril, da lahko še pred evropskimi volitvami spomladi 2014 izvedejo nekatere pomembne korake, kot sta vzpostavitev bančne unije in zagotovitev neodvisnega ocenjevanja bank Evropske centralne banke. Na ta način naj bi zagotovili, da davkoplačevalci ne bodo vedno tisti, ki bodo pokrivali bančne luknje.

"Evropa ni del težave, ampak je del rešitve," je zatrdil in dodal, da vsi potrebujemo močno, združeno in odprto Evropo. "Ne odvračajte se od Evrope, čeprav tudi Evropa ni popolna," je poudaril, pri tem pa kot eno od nevarnosti izpostavil politična tveganja, ki so Evropo v preteklosti "preveč tepla, zato morajo vlade v teh časih zagotoviti predvidljivost in gotovost".

Daul: Reforme je treba nadaljevati Joseph Daul (Evropska ljudska stranka) je v nadaljevanju razprave prav tako poudaril, da se že kažejo znaki okrevanja in da je treba nadaljevati reforme. Dejal je, da se kriza ni pojavila zaradi Evrope ter da smo v kriznih časih prav zaradi Evropske unije in evra lahko rešili prihranke državljanov na bankah.

Hannes Swoboda (zavezništvo socialistov in demokratov) je opozoril, da "čaša ni samo pol polna, ampak tudi pol prazna" in da je težko govoriti o okrevanju ob podatkih, ki še vedno kažejo na krizo. Prav tako se mu zdi nesprejemljivo, da banke in finančne institucije v nasprotju z navadnimi ljudmi ne prispevajo k reševanju krize.

Tudi Guy Verhofstadt (Zavezništvo liberalcev in demokratov) meni, da še ni čas za zadovoljstvo, saj je v zvezi z reševanjem krize še vedno odprtih preveč vprašanj. "Jasno mora biti, da kriza še ni končana, ampak smo prišli v fazo stagnacije," je prepričan. Glavne rešitve vidi v vzpostavitvi bančne unije, večji integraciji evroobmočja in večji vlogi Evropske centralne banke.