Njegova izjava je sledila nastopu ameriškega odvetnika, ki je na kratko opisal domnevno vlogo Assangea pri objavi tajnih diplomatskih depeš State Departmenta in dokumente Pentagona. Sodnik je razpisal naslednjo obravnavo za 30. maj.

ZDA so podale zahtevo za izročitev Assangea takoj po njegovi aretaciji 11. aprila. Danes je bil prvič zaslišan v zvezi s tem, v sredo pa ga je londonsko sodišče že obsodilo na 50 tednov zaporne kazni, ker je kršil določila pogojnega izpusta.

Na ekvadroskem veleposlaništvu ostal sedem let

Assange je bil namreč leta 2012 po aretaciji zaradi obtožb posilstva na Švedskem izpuščen na prostost, a se je potem izognil odločanju o izročitvi s pobegom na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu. Tam je ostal sedem let, 11. aprila letos pa ga je Ekvador predal britanskim oblastem.

ZDA so ga obtožile zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, tedaj še Bradleyjem Manningom, in sicer da ji je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije, da je potem lahko objavil tajne depeše in dokumente State Departmenta in Pentagona. Za to mu grozi pet let zapora, vendar pa ni jasno, ali so to edine obtožbe zoper njega.

Njegovi podporniki, ki so se danes zbrali pred sodiščem v Londonu, so prepričani, da Assangeu v primeru izročitve ZDA grozi celo smrtna kazen. Urednik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson je v sredo povedal, da bodo poskušali narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo izročitev ZDA. "Gre za vprašanje življenja ali smrti," je dejal.