Torek,
25. 4. 2023,
7.06

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,32

69

Natisni članek

Natisni članek

Volodimir Zelenski Vladimir Putin Ukrajina Rusija Vojna v Ukrajini

Torek, 25. 4. 2023, 7.06

1 leto, 2 meseca

426. DAN VOJNE V UKRAJINI

Pomemben premik ukrajinske vojske, ki bi se lahko izkazal za ključnega

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,32

69

Reka Dneper | Foto Guliverimage

Foto: Guliverimage

Glede na zadnja poročila s fronte v Ukrajini so ukrajinske sile zavzele položaje na vzhodnem bregu reke Dneper v južni regiji Herson. Gre za regijo, ki je delno pod nadzorom ruskih sil, zato bi se prečkanje reke lahko izkazalo za zelo pomembno v prihodnji ukrajinski protiofenzivi, poroča BBC.

Pregled pomembnejših dogodkov dneva

15.06 Ukrajinsko ofenzivo bi lahko resno ogrozil spor v EU
10.34 Kitajska: Svet je na zgodovinski prelomnici
7.29 Ukrajinci prečkali reko Dneper. Zakaj bi se to lahko izkazalo za ključno?
7.12 Ameriška veleposlanica ZN kritizirala Lavrova
6.57 Rusija grozi s prekinitvijo dogovora o izvozu ukrajinskega žita

15.06 Ukrajinsko ofenzivo bi lahko resno ogrozil spor v EU

Včerajšnja izjava visokega predstavnika EU za zunanjo politiko Josepa Borrella, da je prepričan, da bo blok v nekaj dneh dokončal načrt za nakup streliva za Ukrajino, je ostala večinoma neopažena.

Ta izjava je veliko pomembnejša od novice, da so se ukrajinski izvidniki začasno preselili na levi breg Dnepra, saj brez streliva, predvsem artilerije, ukrajinska vojska ne more začeti dolgo napovedovane spomladanske (proti)ofenzive.

Ocena ukrajinskega generalštaba je, da bodo med ofenzivo porabili od 20 do celo 50 tisoč topniških granat in raket na dan. Nižja ocena se nanaša na scenarij, v katerem ruske sile hitro zapustijo obrambne položaje. Višja ocena je v primeru, če bi se Rusi še vedno odločno branili.

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov trdi, da so Rusi v prvem letu vojne dnevno izstrelili približno 60 tisoč topniških granat in raket, nato pa so intenzivnost zmanjšali na 20 tisoč na dan. To pomeni, da ukrajinski generali ne pričakujejo, da bodo med ofenzivo lahko dosegli intenzivnost ruskega ognja, ampak da se ji bodo le približali.

Da bi zagotovile dovolj streliva za ukrajinsko vojsko, so se države, ki so hkrati članice Nata in Evropske unije, 20. marca letos dogovorile, da bodo ukrajinski vojski dobavile zadostno količino topniških granat za spomladansko ofenzivo.

ZDA so svoj del dogovora izpolnile tako, da so si od Južne Koreje izposodile 500 tisoč granat kalibra 155 mm. Evropske države naj bi svoj del dogovora o dobavi približno enake količine izpolnile z usklajenimi dobavami iz svojih zalog, ki bi jih hitro polnile s skupnimi nakupi novega streliva. In tu je nastala težava, opozarja vojaški analitik Mario Galić za Index.hr.

Postopek za izpolnitev dogovora je predviden v treh korakih; prvi je, da države EU v Kijev nujno dostavijo granate. Drugi korak je organizacija dolgoročno vzdržne proizvodnje, ki bi omogočala mesečno dostavo 83 tisoč granat v Ukrajino oziroma milijon granat letno. Tretji korak je dolgoročno povečanje proizvodnih zmogljivosti, ki bi lahko hkrati dopolnile izrabljene zaloge topniškega streliva evropskih držav, skupaj z dobavo v Ukrajino. Celoten projekt je vreden dve milijardi evrov.

Zapletlo se je pri izvedbi, saj načelniki generalštabov nočejo začeti dostavljati granat v Ukrajino, dokler ne dobijo zagotovil, da jih bodo imeli s čim zamenjati, med njimi pa potekajo burne razprave glede načina dobav. 

Že to, pravi Galić, da Borrell omenja dneve – in ne ure – v evropskem diplomatsko-birokratskem slovarju pomeni, da dogovora niti ni na vidiku. Kakorkoli, brez konkretnih dogovorov, kdo bo za koga koliko proizvedel, evropski načelniki generalštabov ne bodo pripravljeni izvajati dobav artilerijskega streliva Ukrajini, brez tega pa ni ofenzive.

10.34 Kitajska: Svet je na zgodovinski prelomnici

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres in številni zahodni diplomati so kritizirali ruskega vodjo diplomacije Sergeja Lavrova, ki je včeraj predsedoval zasedanju Varnostnega sveta ZN v New Yorku. Moskvo so obtožili, da je z invazijo na Ukrajino in zasedbo dela ozemlja te države kršila Ustanovno listino ZN.

Lavrov je branil dejanja ruskega vodstva in obtožil ZDA in njihove zahodne zaveznike, da spodkopavajo svetovno diplomacijo in temelje Združenih narodov, ki so bili po njegovih besedah ​​ustvarjeni za preprečevanje tretje svetovne vojne. Guterres je pozval k sodelovanju 193 članic ZN in Varnostni svet opozoril, da je globalno sodelovanje pod največjim pritiskom od ustanovitve ZN na pogorišču druge svetovne vojne. "Napetosti med velikimi svetovnimi silami so zgodovinsko visoke, prav tako tveganje za konflikt," je dejal generalni sekretar ZN.

Resno opozorilo so poslali tudi iz Pekinga. "Svet je na zgodovinski prelomnici," je na zasedanju Varnostnega sveta dejal kitajski veleposlanik Zhang Jun.

7.29 Ukrajinci prečkali reko Dneper. Zakaj bi se to lahko izkazalo za ključno?

Ameriški varnostno-obrambni inštitut za preučevanje vojne in ruski vojaški blogerji so objavili zadostno količino posnetkov, ki potrjujejo ukrajinsko prečkanje reke Dneper na vzhodno obalo, piše BBC. Tudi vojaški viri britanskih medijev naj bi potrdili določene manevre čez reko Dneper v bližini mesta Herson.

Ukrajinska vojska, ki izvaja politiko molka o protiofenzivnih akcijah prečkanja Dnepra ni potrdila, medtem ko Moskva zanika, da bi ukrajinske sile prestopile na vzhodni breg reke. A če so poročila, da so ukrajinske sile zavzele položaje na vzhodni obali, resnična, bi se to lahko izkazalo za zelo pomemben premik v prihodnjih poskusih Kijeva, da izžene ruske sile. Ukrajinski napredek na tem področju bi namreč lahko v prihodnosti zagotovil kopenski koridor do polotoka Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija.

Vojaški strokovnjaki sicer opozarjajo, da bi bili manevri ukrajinskih sil na območju tik ob reki, na ozemlju, ki ga zaznamujejo namakalni kanali in druge vodne ovire, zelo težka naloga.

Ukrajina je lani izpod ruske okupacije osvobodila mesto Herson – edino glavno mesto regije, ki ga je Rusiji uspelo osvojiti od začetka invazije februarja 2022. Rusi so se nato umaknili na vzhodni breg reke Dneper, široka reka pa je služila kot naravna ovira med sprtima stranema. 

7.12 Ameriška veleposlanica ZN kritizirala Lavrova

Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Linda Thomas-Greendield je kritizirala ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova po njegovem govoru, ki ga je imel kot predsedujoči predstavnik Varnostnemu svetu ZN.

"Bilo je utelešenje ironije in hinavščine, da je ruski zunanji minister predsedoval Varnostnemu svetu, ko je Rusija v svoji enostranski, neizzvani akciji proti Ukrajini napadla vse, kar ustanovna listina ZN predstavlja," je za CNN povedala Thomas-Greenfieldova.

Sergej Lavrov je včeraj namreč nagovoril Varnostni svet ZN v New Yorku v času kontroverznega ruskega predsedovanja. Ostro je kritiziral zahodne države, predvsem ZDA, ki gredo po njegovih besedah ​​proti uničenju globalizacije in želijo spodkopati multilateralizem v azijsko-pacifiški regiji.

6.57 Rusija grozi s prekinitvijo dogovora o izvozu ukrajinskega žita

Moskva je zagrozila, da morda ne bo podaljšala sodelovanja pri mednarodnem sporazumu o izvozu ukrajinskega žita, ki se izteče 18. maja. Kot razlog navaja "teroristične napade" režima v Kijevu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem v ponedeljek Rusiji predal predlog za nadaljnje podaljšanje in izboljšave sporazuma.

"Zaradi terorističnih napadov režima v Kijevu je ogroženo ponovno podaljšanje dogovora o izvozu žita po 18. maju," je v ponedeljek zvečer sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Rusija je svojo sosedo obtožila, da je marca in aprila z brezpilotnimi letalniki napadla oporišče ruske črnomorske flote na zasedenem polotoku Krim, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Kijevu se do zdaj na obtožbe niso odzvali.

Rusija je že večkrat zagrozila, da bo odpovedala sodelovanje pri sporazumu o žitu, ki je bil sredi marca podaljšan za 60 dni. V Moskvi namreč menijo, da se olajšanje sankcij za ruski izvoz gnojil, ki je prav tako predvideno v sporazumu, ne izvaja v zadostni meri.

Sporazum naj bi imel ključni pomen pri preprečevanju humanitarnih kriz v državah v razvoju in ohranjanju cen hrane na globalni ravni.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v New Yorku v ponedeljek predstavil načrt za nadaljnje podaljšanje izvoza ukrajinskega žita, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili Združeni narodi.

Guterres je Lavrovu "predal pismo za predsednika Vladimirja Putina, v katerem je predstavljen tudi predlog za izboljšanje, podaljšanje in razširitev" sporazuma, je dejal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN.

Podobno pismo so ZN poleg Rusije poslali še preostalima podpisnicama sporazuma, Ukrajini in Turčiji. Guterres je ob tem dejal, da se je "seznanil s pomisleki, ki jih je izrazila Rusija" v zvezi z gnojili.

"Preučili bomo ideje, ki nam jih v pismu predstavlja generalni sekretar," pa je dejal Lavrov v komentarju, ki ga je objavilo rusko zunanje ministrstvo. Dodal je, da "do zdaj niso opazili velikega napredka".

Črnomorsko pobudo za izvoz žita sta Rusija in Ukrajina sklenili julija lani ob posredovanju Združenih narodov in Turčije. Sporazum je omogočil izvoz žita iz Ukrajine, potem ko je zastal zaradi ruske invazije, in pomagal znižati cene hrane po svetu.

Rusija je v zameno dobila pravico do izvoza gnojil brez zahodnih sankcij, a Moskva ocenjuje, da se ta dogovor, ki naj bi veljal tri leta, ne spoštuje, ter da države, ki so uvedle sankcije proti Moskvi, ne storijo dovolj, da bi omilile omejitve ruskega izvoza, zlasti gnojil.

Lu Shaye
Novice Kitajski veleposlanik razburil s preizpraševanjem suverenosti baltskih držav
Novice Ukrajinski dron z eksplozivom strmoglavil 50 kilometrov od Moskve?
Vladimir Putin
Novice Kremelj: Vse bo šlo po načrtih, Putin lahko dobi naslednika