20 let od ameriške invazije na Panamo

Vojaška operacija se je uspešno končala 3. januarja 1990 s predajo Noriege in njegovo preselitvijo v ameriški zapor. Noriega, ki je bil pred tem 20 let na plačilnem spisku ameriške obveščevalne agencija CIA, je bil trn v peti že predsedniku Ronaldu Reaganu v 80. letih prejšnjega stoletja, ker je aktivno podpiral trgovino z mamili, ki so iz južne in srednje Amerike potovala v ZDA. Noriega ni bil nikoli uradno šef države, vendar pa je nadziral vojsko in s tem imel dejansko oblast. Problem Panamskega prekopa Američani so imeli še drug problem, to je pogodba med demokratskim predsednikom Jimmyjem Carterjem in predsednikom Paname Omarom Torrijosom o predaji območja Panamskega kanala oziroma prekopa, ki povezuje Tihi in Atlantski ocean, pod nadzor Paname do leta 2000. Američani so nadzirali območje prekopa in tam imeli okrog 35.000 svojih državljanov. Tam se je celo rodil lanskoletni republikanski predsedniški kandidat John McCain.

Noriega je imel v svojih rokah vse niti Noriega je za svoje delo za CIA prejemal okrog 100.000 dolarjev na leto. Vmešaval se je tudi v sosednje države, kjer je podpiral razne desničarske skupine v boju z levičarji. Sodeloval je tudi z ameriško Agencijo za boj proti mamilom (DEA), vendar obenem pod mizo sodeloval s tihotapci drog. Do leta 1989 se je problem približal vrhuncu.

Noriega je marca 1989 preprečil poskus udara. Njegovi borci so maja pošteno porazili zmagovalca predsedniških volitev Gullierma Endare, oktobra pa je preprečil še en poskus udara. ZDA pa so medtem nadaljevale s pritiskom in provokacijami, da izzovejo oborožen spopad. Bush starejši pa je na koncu moral ukrepati, ker so ga domači mediji že začeli označevati za slabiča, kar se za republikanskega predsednika države, ki je gospodarila nad Latinsko Ameriko, ni spodobilo.

Štirje razlogi za operacijo "Pravični razlog" Bush je pri iskanju vzrokov za utemeljitev vojne našel štiri. Na prvem mestu je bila zaščita Američanov v območju prekopa. Noriegovi vojaki naj bi ubili enega ameriškega vojaka, drugega ranili, tretjega pa pretepli. Med razlogi pa je Bush navedel še obrambo demokracije in človekovih pravic, boj proti mamilom ter zaščita pogodb glede Panamskega prekopa. Pentagon je nato 20. decembra sprožil t.i. operacijo "Pravični razlog", v kateri je sodelovalo skoraj 28.000 vojakov in 300 letal ter helikopterjev.

Kljub "kirurškemu posegu" je umrlo več kot 500 civilistov Na drugi strani je bilo 45.000 pripadnikov panamske vojske, vendar izid spopada ni bil nikoli vprašljiv. Američani so na koncu izgubili 23 vojakov, 325 pa jih je bilo ranjenih. Panamska vojska pa naj bi imela okrog 200 mrtvih. Navkljub uradnim trditvam Pentagona, da je šlo za prvi tako imenovani "kirurški poseg", je na koncu brez domov ostalo 20.000 Panamcev. Pentagon sicer priznava 516 mrtvih civilistov, neodvisne preiskave pa navajajo številke med 1000 do 4000.

Operacija "Imenitni paket" v operaciji "Pravični razlog" Znotraj operacije "Pravični razlog" je potekala tudi operacija posebnih enot z imenom "Imenitni paket", kar je bil lov na Noriego. Pripadniki posebnih enot so Noriegi potopili ladjo in uničili letalo, a padli v zasedo, pri čemer so štirje umrli, osem pa jih je bilo ranjenih. Noriega se je zatekel v zavetje vatikanskega veleposlaništva, odkoder pa so ga pregnali 3. januarja 1990, tudi z glasno rock glasbo in diplomatskimi pritiski na Vatikan.

Noriega ostaja v zaporu Preselili so ga v ZDA, kjer so šele leta 1992 začeli s sodnim procesom z obtožnico zaradi pranja denarja, kriminalnega združevanja in trgovine z mamili. Zaporna kazen se mu je iztekla septembra leta 2007, vendar ostaja v zaporu. Leta 1999 so ga namreč v Franciji obsodili zaradi pranja denarja in zdaj ga želi tudi Francija. Noriega pa bi se rad vrnil v Panamo.

Američani so na predsedniški položaj postavili Endareja Takoj na začetku invazije so Američani poskrbeli, da je predsednik Endare prisegel na položaj. Sicer pa operacija ni bila tako čista. Generalna skupščina ZN je 29. decembra 1989 obsodila invazijo, dva dni po njenem začetku pa je obžalovanje izrazila tudi Organizacija ameriških držav. V Varnostnem svetu ZN so resolucijo z obsodbo invazije blokirale ZDA, Velika Britanija in Francija.

Podobno kot leta 2003 v Iraku je tudi v Panami takoj po invaziji prišlo do brezvladja, množičnih ropanj in nasilja. Leta 2000 je predsednik ZDA Bill Clinton izpolnil Carterjevo besedo in Panamski kanal predal Panami.