"Zgodnje poroke so izjemno rizične"

V Sloveniji porok mladoletnih oseb ni veliko. Mlajši od 18 let se pri nas večinoma poročajo zato, ker je na poti otrok, pravi Sabina Šilc. Psihologinja in družinska terapevtka dodaja, da v taki zgodnji starosti ne moremo pričakovati, da je oseba zrela, da skrbi zase, ima orodja za spoprijemanje z življenjskimi izzivi, je materialno neodvisna: "Kako bo torej skrbela za otroka, partnersko zvezo, samo sebe in še vse drugo, kar tvori življenje?" Psihologinji Irmini Rakun Alif se ob tem postavlja vprašanje, povezano z odločitvami teh oseb za poroko – ali pri 18 letih potrebujejo partnerja, ki bo prevzel skrb zanje, imajo romantično predstavo o zakonskem odnosu, jih je v poroko "prisilila" nosečnost, pritiski družine ...?

Hitreje soočeni z izzivi odnosa Obe psihologinji izpostavljata, da se z leti pari, kjer je ena oseba, če ne obe, v zakon vstopila zelo mlada, soočajo s številnimi izzivi. "Pri klinični praksi se pokaže, da se tako mlade osebe, ki začno že zelo zgodaj živeti v partnerstvu, začnejo prej kot drugi pari soočati z izzivi in problematiko skupne rasti v odnosu. V času, ko se njihovi vrstniki pri 28 letih začno poročati, imajo oni že deset let zakona za seboj. Da so ostali skupaj 10 let, pomeni, da so morali v odnos vložiti že veliko svojih prizadevanj, pristati na številne kompromise, odrekanja, kar pa ni lahko, niti preprosto. Osebno menim, da če so zgradili varen, trden, zaupen in sočuten partnerski odnos, lahko zaživijo polno in zadovoljujoče življenje kot vsi drugi pari in ostanejo skupaj tudi do konca življenja," pravi Rakun Alifijeva.

Nezrel odnos lahko postane patološki Šilceva dodaja, da ker sta partnerja zvezo začela v svojem zgodnjem odraslem razvoju, se ta osebnostna rast prekine, osebni razvoj pa se zaradi prilagajanja upočasni. Take zveze, pravi, pogosto prerastejo v bolj bratsko-sestrske in največkrat razpadejo, včasih pa se razvijejo v nezdrav soodvisniški odnos s pretiranimi pričakovanji do drugega, nesposobnostjo ločenega funkcioniranja, lastninjenja drugega ...

"Zaradi nezrelosti partnerjev je tudi odnos nezrel in lahko postane precej patološki. Ponavadi je problem še širši, saj partnerja nista opravila obvezne separacije od primarne družine, kar se včasih tudi pozneje nikoli ne zgodi. Otok, ki se rodi v tako družino, ima težave razumeti strukturo, kdo odloča, koga mora poslušati. Včasih ga vsi pretirano razvajajo, babice in dedki prevzamejo vso skrb, oče in mama pa otroka doživljata bolj kot igračko, pozneje pa kot enakovrednega člana družine. Otrok ima težavo z razumevanjem hierarhij, avtoritete, mej ... Pogosto so taki otroci neadekvatno oskrbovani, saj imajo starši preveč opravkov s sabo in ne zaznajo vseh otrokovih potreb".

Potrebno posvetovanje pred sprejetjem odločitve Psihologinja dodaja, da so zgodnje poroke zaradi več faktorjev izjemno rizične. "Take družine potrebujejo pomoč, a je ne iščejo, saj niti ne vedo, kaj vse gre narobe, ne želijo, da se 'odrasli' vmešavajo, menijo, da bodo zmogli sami. Včasih mladi starši na hitro prekinejo svoje odraščanje, mladostniško življenje, kar pa jih pogosto pozneje doleti s tako imenovano drugo puberteto."

Terapevti, pravi Šilceva, takšne družine ponavadi srečajo šele tik pred zlomom partnerske vezi, ali v situacijah nasilja, zanemarjanja otrok. "Vsekakor je potrebno, da se ti mladi ljudje natančno posvetujejo o svoji odločitvi in s strokovnjakom pretehtajo vse možnosti, preden se odločijo za sklenitev zakonske zveze," meni.