Zgodnje odkrivanje demence s testi hitrosti hoje in spomina

Omenjeno bi lahko po prepričanju ameriških znanstvenikov z univerze Yeshiva in medicinskega centra Montefiore v New Yorku dosegli s preprostim testom hitrosti hoje in spomina.

Znanstveniki so analizirali 22 študij iz 17 držav, ki so skupno vključevale slabih 27 tisoč ljudi, starih 60 ali več let, ki niso imeli demence ali invalidnosti. Pri zgodnjem odkrivanju demence so preverjali učinkovitost sindroma motorično kognitivnega tveganja.

Slabih deset odstotkov oziroma skoraj eden od desetih sodelujočih v raziskavi je izpolnjeval merila omenjenega sindroma, kar pomeni, da se je pritoževali nad kognitivnimi sposobnostmi in imel nenormalno počasno hojo, in sicer manj kot meter na sekundo.

Izpolnjevanje meril sindroma motorično kognitivnega tveganja pomeni večjo možnost razvoja demence Znanstveniki so nato uporabili štiri od 22 študij, ki so vključevale slabih pet tisoč ljudi, in skušali ugotoviti ali je mogoče s sindromom motorično kognitivnega tveganja tudi natančno napovedati razvoj demence. Udeležence so v povprečju spremljali 12 let.

Ugotovili so, da so imeli udeleženci, ki so izpolnjevali merila sindroma motorično kognitivnega tveganja, skoraj dvakrat več verjetnosti, da razvijejo demenco v primerjavi s tistimi, ki teh meril niso izpolnjevali.

Število dementnih se bo na svetu do leta 2030 podvojilo do 2050 pa potrojilo Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, na svetu z demenco živi okoli 35,6 milijona ljudi. Ta številka pa se bo do leta 2030 podvojilo in več kot potrojila do leta 2050.