Torek, 10. 10. 2017, 15.12
7 let, 1 mesec
Zgodba brezdomca: Mami je naredila samomor, očeta ne poznam #video #infografika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,48
10. oktober je mednarodni dan brezdomcev, ene najbolj marginalnih družbenih skupin. Natančnih podatkov o številu brezdomcev pri nas ni, so pa brezdomci stalen pojav in značilnost večjih mestnih središč.
V zadnjih letih ministrstvo za delo opaža trend povečanja mlajših brezdomcev. Prav tako je zaznati povečano število oseb s težavami v duševnem zdravju ter vsakodnevnih uporabnikov drog.
Za brezdomce skrbi 50 zaposlenih
"Za brezdomce je značilno, da ne sprejemajo in celo zavračajo institucionalizirane oblike pomoči ali pa jo sprejmejo le v skrajni sili. Točnih podatkov o številu brezdomcev v Sloveniji ni in tako lahko govorimo le o približni oceni med 2.280 in 2.500 osebami. V ta podatek so zajeti samo tako imenovani odkriti ali vidni brezdomci, ne pa tudi prikriti brezdomci, na primer osebe v postopku deložacije," poudarjajo.
Ministrstvo za delo za programe za pomoč brezdomcem namenja 1,3 milijona evrov. Denar gre pretežno za plače okoli 50 strokovnih delavcev v programih.
"Mami je naredila samomor, očeta ne poznam"
V Sloveniji je več kot dva tisoč brezdomcev.
"Brez staršev sem že od četrtega leta starosti. Mami je naredila samomor, očeta ne poznam. Do devetega leta sem bil v rejniški družini, nato me je teta, ki živi v Ljubljani vzela k sebi, kjer sem opravil šolo in se priučil za obdelovalca kovin. Vojaško obveznost sem pri osemnajstih opravil v Sloveniji. Po dvajsetem letu sem živel na Fužinah, šest let pri dekletu, nato sva se razšla. Zdaj živim zasebno, če imam zaposlitev, da si lahko financiram sobo.Nazadnje sem si izboril redno delovno razmerje, vendar sem zaradi psihične preutrujenosti izgubil službo. Vsekakor delam na tem, da bi si našel še kakšno zaposlitev. Dnevni center za brezdomce obiskujem zaradi čistoče, zaradi videza, da bi deloval kolikor se da normalno in urejeno, čeprav je moje trenutno življenje povsem na dnu," pripoveduje brezdomec, čigar zgodbo so zapisali ne spletni strani brezdomec.si.
V spodnjem videu, ki smo ga posneli leta 2012, si oglejte zgodbo brezdomca.
Imel je službo, stanovanje ... nato pa je ostal brez doma
"Nikoli si nisem mislil, da bom tudi jaz brezdomec, saj sem imel službo, družino, stanovanje in vse je bilo OK. A še danes mi ni jasno, kako to, da jaz (brezdomec). Če dobro pomislim, je tukaj veliko stvari, ki so pripeljale do tega. Po mojem mnenju je bila prva stvar zatiskanje oči pred resnimi problemi. Kajti, ko imaš probleme, jih težko zaupaš in jih nekako težko priznaš samemu sebi. Ne vem, zakaj. Namesto da bi problem reševal, ga daš na stran, češ saj ga bom že rešil. Seveda je tukaj predvsem vprašanje, na koga naj se obrnem.Ponavadi sem se vedno obračal nanapačne ljudi, kajti, čeprav veš, kdo ti bo zares pomagal, se ga izogibaš. Sram tudi! Nekako kar čakaš, da bo kdo drug namesto tebe reševal probleme. Veš, da delaš narobe, ampak še bolj rineš z glavo skozi zid. Najhuje pa je, ko izgubiš zaupanje v samega sebe. Zdi se ti, da je vse proti tebi in da ne moreš nič proti temu. Kar narediš, narediš narobe. Preveč gledaš, kaj bodo drugi rekli in vse bolj se zapiraš vase," svojo situacijo pojasnjuje še eden od brezdomcev.
