Sreda, 12. 4. 2023, 14.13
1 leto, 7 mesecev
Zdus in Sindikat upokojencev vlado pozvala k izredni uskladitvi pokojnin za 3,5 odstotka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,25
1
Pokojnine, ki se po zakonu usklajujejo za nazaj, že tako in tako iz leta v leto izgubljajo realno vrednost, še posebej pa se njihova kupna moč zmanjša, ko je inflacija dvoštevilčna, opozarjajo.
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Sindikat upokojencev Slovenije sta na današnji novinarski konferenci pozvala vlado k izredni uskladitvi pokojnin za 3,5 odstotka in še dodatni odstotek uskladitve za upokojene do leta 2011. Takšen sklep je namreč sprejel svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).
Svet Zpiza je 27. februarja sprejel sklep, s katerim je vladi predlagal izredno uskladitev pokojnin od 1. aprila 2023. V zvezi in sindikatu, ki je bil predlagatelj tega sklepa, so nestrpno čakali na odziv vlade, so dejali.
Na to, da odgovora vlade še mesec dni po sprejemu predloga niso prejeli, so 28. marca opozorili tudi na pogovoru pri predsednici republike Nataši Pirc Musar. Predsednica je pristojnega ministra, ki je bil prisoten na pogovoru, pozvala, naj vlada upokojencem odgovori, kakšne so možnosti za rešitev, in svojo odločitev tudi utemelji. Odgovora vlade kljub temu še vedno niso prejeli.
Neuradno: izredna uskladitev ni mogoča, saj naj bi to negativno vplivalo na vzdržnost javnih financ
Izpostavili so, da je neuradno slišati, da v vladnih krogih menijo, da izredna uskladitev pokojnin trenutno ni mogoča, saj naj bi 198 milijonov evrov, kolikor je zanjo potrebnih, negativno vplivalo na vzdržnost javnih financ.
V zvezi in sindikatu menijo, da takšno razmišljanje ni utemeljeno, saj je bil lanski prispevek proračuna v pokojninsko blagajno za potrebe pokojnin nižji od načrtovanega in je znašal le 805 milijonov evrov. Država daje v pokojninsko blagajno vedno manj, v letu 2013 je bil delež še 33 odstotkov, v letu 2022 le še 19,1 odstotka.
Glavnino prihodkov predstavljajo socialni prispevki, ki so v letu 2013 predstavljali 66 odstotkov vseh prihodkov, v letu 2022 že 80,4 odstotka, čeprav plačujejo v pokojninsko blagajno delodajalci skoraj polovico nižji prispevek od delavcev, kar je edinstven primer v Evropi. Poleg tega so avgusta 2022 presegli en milijon zavarovancev, kar je zgodovinski dosežek. Trditev, da dostojne pokojnine ogrožajo javne finance, je torej povsem napačna, opozarjajo.
Pokojnine so se letos na podlagi zakona uskladile za 5,2 odstotka. Inflacija je bila februarja letos v primerjavi z istim mesecem lani 9,3-odsotna, marca pa že 10,5-odstotna. Ob tem v sindikatu in Zdusu opozarjajo še na enormno povišanje cen hrane, stanovanjskih stroškov, energije in zdravstva.
Pokojnine že tako iz leta v leto izgubljajo realno vrednost
Pokojnine, ki se po zakonu usklajujejo za nazaj, že tako in tako iz leta v leto izgubljajo realno vrednost, še posebej pa se njihova kupna moč zmanjša, ko je inflacija dvoštevilčna, opozarjajo. Že v letu 2022 so se kljub uskladitvi in izplačilu enkratnih dodatkov po podatkih iz letnega poročila Zpiza za lani starostne pokojnine realno znižale za 0,7 odstotka, invalidske za 0,5 odstotka in vdovske ter družinske za en odstotek ob letni inflaciji 8,8 odstotka, so našteli.
Vlada ne upošteva visoke inflacije in njen pogubni vpliv na tiste z nizkimi dohodki, najsi gre za plače ali pokojnine, opozarjajo. Prav je, da je vlada glede na inflacijo že povečala socialne transferje, menijo, sedaj pa mora izpeljati še izredno uskladitev pokojnin, saj namreč zelo veliko upokojencev prejema pokojnine, ki so le malce večje od denarnih socialnih pomoči. "Upokojenci si ne dovolimo takšnega odnosa," je izpostavila podpredsednica sindikata Metka Roksandić.
Podpredsednica Zdusa Jožica Puhar je dejala, da je predsednik vlade Robert Golob na sestanku z Zdusom dejal, da se vlada zaveda tega problema in da bo treba narediti korak k uskladitvi, ampak da je najprej treba pripraviti rebalans proračuna in se v okviru tega odločati naprej.
Nezadovoljstvo upokojencev se sicer kaže tudi na protestih pod vodstvom nekdanjega poslanca SDS Pavla Ruparja, a tako Roksandićeva kot Puharjeva sta opozorili, da se teh vprašanj ne rešuje na ulici, temveč za skupno mizo. Menita, da želijo "posamezniki populistično vzbuditi pozornost na hrbtu upokojencev". "Preproste ljudi, ki ne spremljajo politike in dogajanja, vidijo pa svoj neprijetni položaj, ni težko prepričati, da pridejo na cesto," je izpostavila Puharjeva, a tako se stvari, po njenem mnenju, ne rešujejo.
1