Sreda, 22. 3. 2023, 13.09
1 leto, 8 mesecev
DZ odločil: izdaja računa bo znova obvezna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,59
7
Več kot leto dni po ukinitvi bo znova obvezno izdajanje računa.
DZ je danes sprejel novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se nekaj več kot leto dni po ukinitvi vnovič uvaja obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oz. prejeto storitev. Glasove so po vetu državnega sveta znova prispevali poslanci koalicije, saj v opoziciji v noveli vidijo le nepotrebno birokratsko oviro. DZ je na današnji seji imenoval tudi člane in vodstvo novoustanovljene parlamentarne preiskovalne komisije, ki se bo ukvarjala s sumi nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov.
Sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji uveden z zakonom o davčnem potrjevanju računov januarja 2016, ko je bilo tudi določeno, da mora davčni zavezanec za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Z novelo zakona o davku na dodano vrednost 22. januarja lani se je ta obveznost ukinila.
Že nekaj več kot leto dni torej velja, da mora zavezanec račun izdati, kupcu pa ga mora v papirni obliki izročiti le na njegovo zahtevo. A kot je ob sprejemanju te novele dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, se je s tem ponovno odprl manevrski prostor za sivo ekonomijo. V nekaterih panogah je namreč lani število davčno potrjenih računov znatno upadlo, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 tudi za petino.
Proti so glasovali poslanci SDS in NSi
Novelo zakona je konec februarja DZ podprl z glasovi koalicije in narodnosti, proti pa so glasovali poslanci SDS in NSi. Nato je državni svet nanjo sprejel veto, saj se mu zdi nesprejemljivo, da se odgovornost za izdajo računa s tem, ko mu za morebiten neprevzem računa grozi globa, prelaga na kupca.
Z novelo se pri gotovinskem poslovanju ponovno uvaja obveznost izročitve izdanega računa kupcu. Glede oblike izročenega računa je v njej zapisano, da je ta lahko tako papirna kot elektronska. Tehnologija nam omogoča že marsikaj, račune je mogoče sprejeti prek mobilnih aplikacij, po elektronski pošti in tudi kako drugače, je v vnovičnih razpravah na to temo dejal Božič.
Kupec mora v skladu z novelo izročeni račun prevzeti in ga zadržati ob odhodu iz poslovnega prostora zavezanca. S tem se po pojasnilih vlade pristojnim organom omogoči nadzor nad evidentiranjem dejanskega prometa zavezanca in obračunavanjem davka na dodano vrednost.
Kupca, ki računa ne bo prevzel, lahko doleti 40 evrov globe
Višina globe za kupca, ki računa ne bi prevzel, je določena pri 40 evrih. Toda ta ukrep je namenjen le ozaveščanju, je zatrdil Božič. Ko so bile globe pred leti že zapisane v zakon, inšpektorji iz tega razloga niso kaznovali nobene fizične osebe. Za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki računa ne bi izdali, so globe določene v razponu od 1.500 do 75 tisoč evrov, za njihove odgovorne osebe pa od 800 do pet tisoč evrov.
Poslanci koalicije so v razpravi pritrjevali vladi, da se bo s tem zmanjšal obseg sive ekonomije. Drugačnega mnenja so bili poslanci opozicije, ki se jim ponovna obveznost izročanja računa kupcu ne zdi potrebna, saj se je lani priliv davkov v proračun kljub temu povečal.
Za potrditev zakona je bilo potrebnih 46 glasov; za jih je danes glasovalo 53, proti pa 31.
DZ potrdil sestavo nove preiskovalne komisije
Poleg tega je DZ na današnji seji imenoval člane in vodstvo novoustanovljene parlamentarne preiskovalne komisije, ki se bo ukvarjala s sumi nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov. Drugo preiskovalno komisijo v tem mandatu bo vodil poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut.
DZ je danes sprejel sklep o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov komisije. Njen predsednik je postal poslanec Lamut, podpredsednik pa Damijan Zrim iz SD. Člani komisije so poleg njiju še Branko Grims (SDS), Vida Čadonič Špelič (NSi) in Tatjana Greif (Levica). Za namestnike članov pa je DZ imenoval Franca Propsa (Gibanje Svoboda), Andreja Kosija (SDS), Jerneja Vrtovca (NSi), Meiro Hot (SD) in Miho Kordiša (Levica).
Ker je bila parlamentarna preiskava odrejena na zahtevo tretjine poslancev, so morali namreč pri sestavi komisije upoštevati, da imajo vse poslanske skupine enako število članov, predsednik pa je izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo preiskave.
Preiskovalno komisijo, ki bo ugotavljala morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja, je DZ na zahtevo poslancev Gibanja Svoboda odredil februarja.
Kot so v zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave pojasnili v Gibanju Svoboda, je namen preiskave med drugim ugotoviti, ali so se člani tretje vlade Janeza Janše in sedanje vlade Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije. Ugotoviti želijo tudi, ali Nacionalni preiskovalni urad deluje avtonomno in ali domnevno politično kadrovanje poteka z namenom podreditve slovenske policije interesom in volji članov vlade.
Poleg policije pa se bo komisija osredotočila tudi na druge avtonomne represivne organe. Kot je ob predstavitvi zahteve opozoril Lamut, namreč obstaja sum, da je prejšnja vlada poleg policije zlorabljala tudi finančno upravo in urad za preprečevanje pranja denarja, in sicer z namenom nezakonitega pridobivanja podatkov, s katerimi je pred volitvami v DZ poskušala diskreditirati politične nasprotnike.
7