Revolt zbornice kmetijskih in živilskih podjetij zoper ministrove načrte

Usklajevanja kmetijskega ministrstva z deležniki o predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023–2027 se po mnenju ministra Jožeta Podgorška približujejo koncu. Zaprli so večino odprtih zadev, še vedno pa se dogovarjajo o kapici na neposredna plačila, pobudi za enotno višino zneska, sredstvih za kolektivne naložbe in nekaterih ukrepih na področju gozdarstva.

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS ob tem poudarja, da so posegi v naložbe za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev in živilskopredelovalne industrije, prenizki, neambiciozni in ne zagotavljajo konkurenčnosti in razvoja, ki ga slovenski agroživilski sistem nujno potrebuje.

Po njihovem mnenju je najbolj sporen ukrep kapica, s katero bi največja kmetijska in živilskopredelovalna podjetja "obglavili" za več sto tisoč evrov in s tem ogrozili samooskrbo, ki že danes ni blesteča.

Po njihovih navedbah bo minister s tem predlogom ogrozil kmetijska podjetja, ki s šestimi odstotki kmetijskih površin, ki jih upravljajo, zagotavljajo dve tretjini tržnih kmetijskih pridelkov v Sloveniji.

"Kmetijska podjetja so hrbtenica slovenskega kmetijstva in povezujejo več kot 3.500 kooperantov, to je tržno usmerjenih družinskih kmetij. Ministrov predlog pomeni 85-odstotno zmanjšanje neposrednih plačil podjetjem, ne da bi bila narejena analiza učinkov uvedbe kapice na podjetja in na ves sistem (kooperanti, živilska industrija), cene živil, ohranjanje delovnih mest ter vitalnega podeželja," opozarjajo v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.

Odpuščanja in zapiranje dejavnosti

Napovedujejo, da se bo konkurenčnost sistema bistveno poslabšala, razvoj pa bo zaradi prenizkih razpoložljivih sredstev prepočasen, sploh če bodo sosednje države namenile večji odstotek sofinanciranja. Posledica tega je lahko tudi dodatna razlika v cenah surovin, večja odvisnost od uvoza surovin in živil iz drugih držav. Vidno se bo poslabšala tudi socialna slika podeželja, saj bodo takšni kmetijski politiki, kot jo predvideva predlog strateškega načrta, sledili odpuščanja, zapiranja dejavnosti (dvig brezposelnosti) in s tem manj prilivov v davčno in zdravstveno blagajno. Vse skupaj pa bo imelo tudi velik negativni vpliv na stabilnost okolja in oskrbo slovenskega potrošnika z domačo, lokalno pridelano hrano.

"Minister poudarja, da si želi ambiciozen in razvojno naravnan strateški načrt, kar pa predlog, ki ga je predstavil, nikakor ni. Ob dejstvu, da je za naložbe za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev in živilskopredelovalne industrije, namenjeno v petih letih le 40 milijonov evrov, kar je bistveno premalo, se bo slovenska konkurenčnost agroživilskega sektorja še dodatno poslabšala," napovedujejo v zbornici.

Dodajajo, da ima minister v okviru možnosti, ki jih dopušča evropska uredba za pripravo strateškega načrta, na voljo več izbir, ki so ambiciozne in uravnoteženo spodbujajo razvoj kmetijske in živilske dejavnosti. "Ena izmed takšnih rešitev znotraj evropskih pravil je upoštevanje kapice skupaj s stroški plač zaposlenih ali pa degresija plačil za osnovno dohodkovno podporo za trajnost. Vsekakor bi bilo dobro odločitve, ki bodo pomembno vplivale na nadaljnji razvoj slovenskega agroživilstva in podeželja, utemeljiti na strokovnih analizah in konkretnih podatkih ter celovitim pogledom na prihodnost in razvoj sektorja," so še prepričani v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.