Torek,
9. 7. 2013,
14.29

Osveženo pred

5 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Aleš Zalar Gregor Virant Senko Pličanič

Torek, 9. 7. 2013, 14.29

5 let, 3 mesece

Zalar: Država pljuva v lastno skledo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Pred dobrim mesecem so vlada, predsednik vrhovnega sodišča in pravosodni minister podpisali zavezo državljanom, za katero Aleš Zalar meni, da sledi dobrim namenom, a dvomi, da je uresničljiva.

Predsednica vlade Alenka Bratušeka, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in minister za pravosodje Senko Pličanič so v začetku junija, ko je pred tem vso Slovenijo pretresal "nekajdnevni prosti izlet" Hilde Tovšak, podpisali zavezo državljanom, s čimer bodo "izpolnjeni nujni pogoji za uspešno delovanje sodstva".

Z medsebojnimi razprtijami, ko so se med seboj obtoževali minister Pličanič, generalni državni tožilec Zvonko Fišer, Branko Masleša in še kdo, so izgubljali čas, namesto da bi takoj sedli za skupno mizo in se dogovorili, je prepričan nekdanji pravosodni minister v Pahorjevi vladi iz vrst LDS Aleš Zalar, ki zdaj skupaj s Katarino Kresal, ta je tudi ustanoviteljica zavoda, predseduje Evropskemu centru za reševanje sporov.

V pogovoru glede inštituta priznanja krivde in podpisa sporazuma o priznanju krivde je namreč izpostavil tudi zmanjšanje sodnih zaostankov, a le, kot je poudaril, "če se bo država držala lastnih prioritet". Zaveza, ki so jo podpisali zgoraj omenjeni, namreč postavlja "ostre zahteve glede povprečnega trajanja postopkov za različne spore, a jo bodo težko izpolnili, saj država pljuva v lastno skledo, ker sama producira množične spore".

Zalar: Virant na nek način minira Pličaniča Kot je znano, so policisti prejšnji četrtek in petek napovedali vložitev 1100 tožb na delovno sodišče zoper ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) zaradi neizplačanih nadur. "Pri tem se MNZ z njimi ni hotelo pogovarjati o možnosti sporazumne rešitve. To število je polovica celoletnega pripada novih tožb na delovno sodišče. Na nek način torej notranji minister, ki vodi stranko, katere minister za pravosodje je podpisal zavezo, zdaj politično minira svojega kolega," je prepričan Zalar.

Notranji minister Gregor Virant ostro zavrača njegove trditve, "da se s policisti nisem želel pogovarjati in so ti zato vložili tožbe". "Takoj ob nastopu mojega mandata sem se zavzel za konstruktivni dialog z vsemi sindikati, tudi s policijskima, in se z njimi tudi takoj začel pogajati. Intenzivna pogajanja tečejo že ves čas. Sicer pa vložitev tožb ni povezana s pogajanji s sindikati. Policisti so namreč tožbe pripravljali že več mesecev pred začetkom mandata te vlade, tožbe tudi v ničemer niso povezane z njihovimi stavkovnimi zahtevami. Za zdaj še nimam informacije o tem, da bi bile tožbe že vložene. Vsak konkreten zahtevek policista bomo sicer preučili in poravnali obveznosti, če dejansko obstajajo," so na MNZ zapisali v odgovoru.

Zaveza sledi dobrim namenom, kljub temu skeptičen Zalar je bil kritičen tudi do primera izbrisanih. Kot je znano, naj bi izbrisani znesek odškodnin, ki presega 40 evrov na mesec, iztožili v sodnih postopkih, MNZ pa je izračunal, da bo takšnih tožb približno deset tisoč. "Deset tisoč novih pravd je izjemno povečanje pripada in država te pravde generira po nepotrebnem. Zato sem skeptičen glede uresničitve te zaveze, ki sledi dobrim namenom. Pravda bi morala biti zadnja in ne prva možnost, država pa bi morala biti tista, ki bi državljanom dala zgled, tako da bi poskusila spore reševati sporazumno in v zunajsodnih postopkih," je prepričan Zalar.

Virant: Žrtev izbrisa ne napotujemo na sodišče Virant odgovarja, da so na MNZ-ju že ob nastopu mandata nemudoma pristopili tudi k reševanju vprašanja izbrisanih. "Pripravili smo predlog zakona, ki ga bomo še julija predložili v vladno obravnavo. Pomembno je, da se tudi ta zgodba po več kot dvajsetih letih dokončno konča. O zahtevah za denarne odškodnine bodo v upravnem postopku na prvi stopnji odločale upravne enote in ne sodišča. Možnost vložitve tožbe je v zakonu opredeljena kot dodatna možnost za upravičenca, ki meni, da mu je nastala višja škoda od tiste, ki mu jo zakon določa v upravnem postopku. Žrtev izbrisa nikakor ne napotujemo na sodišče. Verjamem tudi, da s tem sodišča ne bodo dodatno obremenjena," je prepričan Virant.

Pravosodni minister Senko Pličanič predstavnikom države in sindikatov oziroma izbrisanih, enako kot vsem drugim strankam v sporih, svetuje, da pred uporabo sodnega reševanja sporov vedno prej izčrpajo vsa razpoložljiva sredstva, kot so medsebojni dialog in pogajanja, mediacija in druge oblike zunajsodnega reševanja sporov. Strinja se z Zalarjem, da mora biti postopek vedno zadnja in ne prva možnost strank za rešitev spora.

Pličanič: Šele ko so izčrpane druge možnosti, je čas za sodni spor "To je še posebej pomembno v primeru istovrstnih sporov, ki bodo v tisočih primerih obremenile naše sodstvo in tako otežile izpolnjevanje ciljev sojenja brez odlašanja in sodnih zaostankov," pravi Pličanič, ki pozitivno ocenjuje javne izjave ministra Viranta, da je pripravljen na pogovore in nadaljnja pogajanja z vsemi vpletenimi. "Prav tako pozitivno ocenjujem njegovo izjavo, da je MNZ pripravljen preveriti vsak posamezen primer posebej in poravnati vse, kar je morebiti zakonito dolgovano. Stranke v sporu morajo vedno najprej jasno razčistiti predmet spora in poskrbeti, da so izpolnjene vse obveznosti, za katere je jasno, da so dolgovane. Šele glede spornih vprašanj, ki so zares sporna, in šele ko res ni nobene druge poti, je čas za sodni spor," meni pravosodni minister.