Zakaj sploh hoditi v šolo in se učiti?

Zakaj torej hoditi v šolo in se učiti? O tem smo povprašali Slovence, ki so uspešni na svojih področjih.

Sandi Češko, podjetnik

"Zato, ker znanje še nikoli ni bilo tako pomembno, kot je danes. Znanje lahko prinese, da lahko delajo in gredo, kamor želijo. Še nikoli znanje ni odpiralo toliko poti kot danes. Včasih smo bili ujeti v državne in politične okvire, danes pa je znanje vstopnica, ki nas lahko popelje, kamor želimo."

Miha Mazzini, pisatelj

"V prejšnjem šolskem letu je bilo tekmovanje otrok v pisanju prostih spisov na to temo. Otroci pravijo, da se je dobro učiti zato, da bodo lažje dobili službo v tujini."

Franci Petek, nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih, doktor geografskih znanosti

"Šola oziroma učenje je v prvi vrsti zadovoljevanje notranje sile, spoznavanje novega in pridobivanje odgovorov na vprašanja, ki se, še posebej otrokom, pa tudi odraslim, ves čas porajajo."

"Dejstvo je, da smo v fazi odraščanja najbolj dovzetni za učenje. Zavedati se moramo, da z učenjem dozorevamo tudi kot osebnost. Izobraževanje, kakršnokoli, ti utrdi koncentracijo, krepi delovne navade in daje širino."

Ernest Petrič, nekdanji predsednik ustavnega sodišča

"Danes v svetu, pri nas pa še posebej, velja načelo 'znajdi se, imej dobre zveze, pa ti bo dobro'. To sploh ni res. Človek mora s svojim znanjem, delom in prizadevnostjo ustvarjati zase in za družbo. To je tisto, kar vodi k napredku in boljšemu življenju. Za dijake in učence je učenje tisto, s čimer pokažejo svoj odgovoren odnos do dela. Prav je, da se učijo. Edino to je tisto, kar pelje naprej."

Miha Kordiš, poslanec Združene levice

"Zelo pogosto se sliši, da izobrazba in gospodarstvo hodita z roko v roki, da se izobražujemo zato, da bomo dobili dobro službo. A to še zdaleč ni vse. Izobrazba dvigne človeka, mu razširi obzorja in da življenjsko širino, ki mu je nič drugega ne more."

"Z vidika razredne družbe pa je izobraževalni sistem v tejle vlogi. Država skozi izobraževalni sistem ukaluplja odraščajoče prebivalstvo v svoje državljane, s tem da vse razlike potiska na skupni imenovalec. Samo pomislite na vse ure zgodovine in maternega jezika. To počne vsaka država brez izjeme, lahko bi rekli, da gre celo za osnovno funkcijo izobraževanja. Šolski sistem je ideološki aparat, ki vzpostavlja skupno identiteto in zavest v skupini ljudi, ki živi na nekem političnem teritoriju, ne glede na njihove siceršnje razlike."

Branko Gregorčič, strokovni napovedovalec vremena

"V ozadju učenja mora biti vedno radovednost, ne toliko želja po ocenah v šoli, ampak po spoznavanju neznanega. Človek se ponavadi že v osnovni šoli usmeri na področje, ki ga zanima, v tisto, za kar ima radovednost. To je treba spodbujati. Človek bo v življenju uspešen v dejavnosti, za katero ima interes, temu bo posvetil dovolj časa, da bo spoznal širše ozadje, pridobil široko znanje na tistem in na drugih področjih. Zato se je dobro učiti. Kar se naučimo v osnovni šoli, je podlaga za poznejše nadgrajevanje znanja."

Boris Pleskovič, predsednik Slovenskega svetovnega kongresa

"Največ težav z zaposlenostjo imajo nekvalificirani delavci, ti jo danes odnesejo najslabše. Zato se je treba učiti, da dosežeš doktorat ali pa da imaš uporabne veščine. Učenje prinaša znanje, to pa potem uspeh in s tem lažje življenje. Če se veliko učiš, nisi le bolj razgledan, si tudi samouresničen. Potem lahko živiš življenje, kot ga želiš. Ni pomembno, ali si zdravnik, znanstvenik ali predsednik družbe."

"Poznam primer tesarja, ki je več let zapored zmagoval na tesarski tekmi v ZDA. Niti ni pomembno, da si danes na najboljši šoli na svetu, kjer imaš odlične profesorje. Tudi od dijaka oz. študenta je odvisno, koliko bo vložil v svoje znanje in se naučil. Imamo internet, kjer je ogromno podatkov. Nobelovec Stieglitz je napisal, da ima danes petletni otrok na voljo več literature in informacij, kot je je bilo v slavni Aleksandrijski knjižnici."