Prazna denarnica onesposablja človekov um, ki mu otežuje sprejemanje pomembnih odločitev ter načrtovanje prihodnosti.
Človeški možgani delujejo tako kot računalnik – če je preveč obremenjen ali pokvarjen, je njegovo delovanje počasno in pomanjkljivo. Tako tudi človeku pod velikimi obremenitvami in stresom primanjkuje koncentracije, zato hitro pozabi na osnovne naloge, pravijo ameriški znanstveniki.
Vpliv revščine na IQ
V tem kontekstu so začeli proučevati vpliv finančnih težav na delovanje posameznika. V raziskavi, objavljeni v reviji Science, ugotavljajo, da revščina slabi sposobnosti sprejemanja pomembnih odločitev in načrtovanja prihodnosti. Po navedbah znanstvenikov to pojasnjuje, zakaj ljudje z nizkimi prihodki ne znajo tako dobro opravljati z denarjem. Slabo finančno stanje namreč človeku predstavlja veliko psihično breme, zaradi česar se celo njegov inteligenčni količnik zmanjša za približno 13 točk.
Posledica boja za preživetje
Psiholog Matej Lunežnik pojasnjuje, da je to predvsem odraz človekovega boja za preživetje in odzivanja na prioritete. Kot pravi, si mora človek najprej zagotoviti osnovne potrebe, na primer po hrani in strehi nad glavo. Če že temu komaj zadosti, težko razmišlja o vlaganju v izobraževanje, izpolnjevanje, o fizičnih in drugih aktivnostih, ki na dolgi rok prinašajo bonitete.
Finančne težave posamezniku predstavljajo eksistenčne težave, zaradi stresa pa deluje bolj neracionalno. "Takšni ljudje so bolj dovzetni za čustvene odzive, ki so hitri, impulzivni in nepremišljeni. Zato marsikdo zapade tudi v težave z drogami," pravi Lunežnik.
Recesija slabi kognitivne sposobnosti družbe
Podobno deluje tudi skupnost. Kot opozarjajo ameriški znanstveniki, je kriza, še bolj pa tudi recesija, čas opustošenja kognitivnih sposobnosti. Ker je treba zadovoljiti osnovnim potrebam, ni ne časa ne materialnih dobrin za vlaganje v razvoj, pravi Lunežnik in dodaja, da to na družbi pušča posledice.
Ameriški znanstveniki zato opozarjajo na pozitivne posledice vlaganja v boj proti revščini. Vendar Lunežnik opozarja, da sama finančna pomoč ni dovolj, saj ta zdravi le trenutno stanje. Po njegovem mnenju je koristna le pomoč v smislu razvijanja sposobnosti, ki prinašajo dolgoročne učinke.
2
