Zakaj nismo Švica: Slovenske bolnišnice so socialistične trdnjave

Evropski indeks uporabnikov zdravstvenega varstva pripravlja organizacija za analizo in informacijo Health Consumer Powerhouse, ki ima sedež v Stockholmu.

Nizozemska: konkurenca in sodelovanje z bolniki Po Evropskem indeksu uporabnikov zdravstvenega varstva 2015 je na prvem mestu Nizozemska, za uporabnike najboljše zdravstvene sisteme pa imajo še Švica, Norveška in Finska. Prav Finska ima najboljše rezultate glede na dokaj nizko porabo za zdravstvo, v primerjavi s prvimi tremi državami, ki namenjajo za zdravstvo veliko denarja.

Vzrok za odlične nizozemske rezultate naj bi bila močna konkurenca med zdravstvenimi zavarovalnicami. Prav tako v deželi mlinov in polderjev zdravstvena stroka odločitve sprejema v sodelovanju z bolniki.

Češka boljša od Slovenije Naša severna soseda Avstrija je 12. mestu. Med tranzicijskimi državami je po indeksu najviše uvrščena Češka, in sicer na 13. mestu, torej tik za Avstrijo in pred Veliko Britanijo, ki je na 14. mestu. Za Veliko Britanijo, ki ima sloviti javnozdravstveni sistem NHS, se je uvrstila Slovenija.

To je boljša uvrstitev kot v Evropskem indeksu uporabnikov zdravstvenega varstva 2014, ko je bilo naše zdravstvo na 20. mestu (so pa lani pripravljavci indeksa posebej ocenjevali zdravstvo na Škotskem in Angliji, tako da je bila Slovenija dejansko na 19. mestu, op. p.).

Kdo gleda slovensko zdravstvo v hrbet Za Slovenijo so se uvrstile države, kot so Hrvaška (ta je tik za nami, na 16. mestu), Španija, Portugalska, Irska … Najslabši zdravstveni sistem na stari celini ima Črna gora. Med najslabše so uvrščene še Poljska, Albanija, Romunija, Bolgarija in Srbija.

Slovenski plusi in minusi Pripravljavci primerjave evropskih zdravstvenih sistemov so pohvalili slovensko zdravstvo na področju zdravljenja sladkorne bolezni in hepatitisa. Slabo se je naše zdravstvo odrezalo glede čakalnih dob, saj spadamo v skupino držav z najdaljšimi čakalnimi dobami.

Poleg Slovenije so v tej skupini še Irska, Velika Britanija, Latvija, Portugalska, Španija, Bosna in Hercegovina, Grčija, Ciper, Črna gora, Poljska, Madžarska in Švedska. Ta skandinavska država tudi dokazuje, da veliko denarja za zdravstvo ne skrajša čakalnih dob.

Malo zdravnikov, ki pa so zmerni glede predpisovanja antibiotikov Slovenija je tudi šibka na področju primerjave izvajalcev po kakovosti. Šele na 31. mestu med 35 državami smo tudi glede števila zdravnikov na število prebivalcev. Da pa število zdravnikov ne zagotavlja kakovostnega zdravstva, dokazuje primer Grčije. Ta država ima največ zdravnikov na prebivalca, toda na lestvici kakovosti zdravstva za uporabnike je šele na 28. mestu.

Slovenija glede porabe antibiotikov ne izstopa. Največ antibiotikov bolnikom zdravniki predpisujejo na Irskem, v Franciji in Veliki Britaniji. Slovenski zdravniki so dokaj zmerni, saj je naša država na tem področju na 19. mestu.

Kuštrin: Če hočemo višje, moramo reformirati zdravstvo Predsednik sindikata zdravnikov Fides Konrad Kuštrin glede uvrstitve Slovenije pravi, da si moramo vedno prizadevati za čim višjo uvrstitev in da se ne smemo zadovoljiti s povprečjem. Zato ne moremo biti zadovoljni z oceno. "Včasih smo govorili, da bomo Švica, pa to nismo postali. Dohiteva nas Hrvaška, ki ima bistveno nižji BDP."

Kaj bi bilo treba spremeniti v slovenskem zdravstvu? Več denarja, več zdravnikov ….? Kuštrin opozarja, da sta najvišje uvrščeni Nizozemska in Švica, ki namenita veliko denarja za zdravstvo. A dodaja: "Ni pa več denarja edina rešitev. Potrebna je sprememba zdravstvene zakonodaje, ki bo spremenila organizacijo in vodenje zdravstvenih zavodov."

Slabo izkoriščen denar "Če bo sprejeta zdravstvena reforma, se bomo avtomatsko uvrstili višje, ker bomo boljše porabljali resurse. Veliko denarja je namreč slabo izkoriščenega, ker bolnišnice funkcionirajo kot socialistične trdnjave, tako kot pred 25 leti, namesto da bi bile podjetniško vodene," poudarja predsednik Fidesa.

So reforme uresničljive? Kuštrin pravi: "Pred volitvami vsi govorijo o zdravstvu. Zdaj pa premier Miro Cerar pravi, da so reforme potrebne, minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa, da so potrebne samo minimalne reforme. Če stroka trdi, da je zdravstvo treba spremeniti, potem je stroki treba verjeti. Tisti, ki delamo v zdravstvu, najbolj vemo, kaj je treba spremeniti in kaj je treba izboljšati."