Aleš Žužek

Sreda,
31. 12. 2014,
11.38

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

britje

Sreda, 31. 12. 2014, 11.38

8 let, 7 mesecev

Zakaj moški, ki se redno brijejo, živijo dlje

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Na dolžino življenja vplivajo različni dejavniki, med katerimi imata pomembno vlogo dedna zasnova in življenjski slog posameznika. Pomembno je tudi, na katerem koncu sveta živimo.

Ljudje v povprečju živimo vse dlje. Od leta 1990 do danes se je povprečna pričakovana življenjska doba povečala s 65,3 leta na 71,5 leta. Eden od pomembnih razlogov za to je, da ljudje v t. i. tretjem svetu vse manj umirajo zaradi različnih bolezni – ošpice, tuberkoloza …

V podsaharski Afriki ljudje še vedno umirajo mladi Toda v podsaharski Afriki ljudje še vedno ne morejo zagotovo računati na dolgo življenje. V Lesotu na primer je pričakovana življenjska doba za ženske 51,2 leta, za moški pa 45,6 leta. Razlog je razširjenost aidsa, piše nemški časnik Die Welt.

Za primerjavo: povprečna starost umrlih prebivalcev Slovenije je po podatkih Sursa leta 2013 znašala 76,1 leta (moški 71,9 leta, ženske 80,3 leta). Po podatkih OECD pa je pričakovana življenjska doba – za tiste, ki so se rodili leta 2012 – v naši državi 80,2 leta (ženske 83,3 leta, moški 77,1 leta).

Otočani in hribovci živijo dlje Če ljudje v podsaharski Afriki v veliki meri zaradi slabega zdravstvenega sistema umirajo dokaj mladi, pa je drugače na primer na Japonskem, Sardiniji, v Švici in Andori. Ženske v pirenejski državici Andora v povprečju živijo 86,7 leta – kar je nekaj let več kot v Sloveniji, Nemčiji ali ZDA.

Tudi Japonci in Švicarji živijo dolgo. Po podatkih OECD je pričakovana življenjska doba v daljnovzhodni državi 83,2 leta, v alpski Švici pa 82,8 leta. V teh primerih, kot sklepajo številni znanstveniki, naj bi bila to posledica dedne zasnove oziroma genov.

Gen za dolgo življenje in jutranje britje Prebivalci odročnih otokov (Japonska, še zlasti japonski otok Okinava, in Sardinija) in odročnih gorskih zaselkov (Švica, Andora) so dolga leta živeli izolirano od drugih ljudi, zato naj bi se pri njih pogosteje ohranil t. i. gen za dolgo življenje, kar se kaže tudi v velikem številu stoletnikov.

Toda na daljše življenje vpliva tudi posameznikov življenjski slog. Raziskava, ki so jo opravili na univerzi v Bristolu v Veliki Britaniji, je tako razkrila, da moški, ki se dnevno brijejo, živijo dlje. To pa ne pomeni, da britje podaljšuje življenje oziroma ščiti pred smrtjo. Pomembna je rutina in disciplina Raziskava je namreč pokazala, da moški, ki se redno brijejo, ponavadi živijo v trdnih zvezah, manj kadijo in nasploh živijo bolj zdravo. Jutranji obred britja brade torej je znak rutine in discipline, ki ohranjata zdravje.

Po mnenju ameriškega psihologa Howarda Friedmana živijo dlje tisti, ki so varčni, vztrajni, osredotočeni na podrobnosti in odgovorni.

Novica, ki bo razveselila pesimiste in spravila optimiste v slabo voljo Pa še ena optimistična novica za pesimiste: ti naj bi živeli dlje, ker so previdni, zadržani in bolj pazijo, da ne živijo nevarno in tvegano. Prav tako varčujejo z močmi in se ne izčrpavajo pri naprezanju za neuresničljivimi cilji.

Tudi delo, ki ga opravljamo, vpliva na dolžino življenja. Dolgotrajno posedanje in pomanjkanje gibanja namreč skrajšujeta življenje. Štirinajst let trajajoča raziskava, ki so jo opravili v ZDA, je pokazala, da so tisti, ki sedeli dnevno šest ur ali več, pogosteje umirali mlajši oziroma niso doživeli visoke starosti, za razliko od tistih, ki so sedeli do tri ure dnevno.