Sreda, 8. 10. 2025, 4.00
2 tedna, 6 dni
Zakaj je bonitetna agencija Fitch pohvalila slovenske javne finance?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,93
Bonitetna agencija Fitch pričakuje, da se bo javni dolg v prihodnjih letih še zmanjševal, in sicer na 62,7 odstotka BDP do leta 2027 in 60 odstotkov BDP do leta 2029.
Ameriška bonitetna agencija Fitch je Slovenijo z nedavnim izboljšanjem bonitetne ocene z A na A+ uvrstila med države članice EU z bolj stabilnimi javnimi financami v Evropski uniji. Z izjemo Estonije, ki ima enako bonitetno oceno, smo zdaj po ratingu bližje Avstriji kot nekdanjim državam vzhodnega bloka in celo izenačeni s starima članicama EU Francijo in Belgijo. Kaj je razlog za pohvalo bonitetne agencije, ki ji je malo mar tako za vladni PR kot opozicijsko strašenje, da slovenske javne finance drvijo v propad?
V obširnem komentarju bonitetne ocene za Slovenijo lahko preberemo, da je izboljšanje ratinga povezano predvsem s konsolidacijo javnih financ, saj se zadolženost Slovenije, merjena v razmerju z bruto domačim proizvodom, v zadnjih letih zmanjšuje.
Po podatkih statističnega urada se je javni dolg v primerjavi z letom 2020, ko je znašal več kot 80 odstotkov BDP, do konca lanskega leta skrčil na slabih 66,6 odstotka BDP. Nekaj manjši javni dolg je Slovenija imela zgolj leta 2019, in sicer 66 odstotkov BDP, v zadnjih desetih letih pa se je večinoma gibal med 70 in 80 odstotki BDP.
Bonitetna agencija Fitch pričakuje, da se bo javni dolg v prihodnjih letih še zmanjševal, in sicer na 62,7 odstotka BDP do leta 2027 in 60 odstotkov BDP do leta 2029, s čimer bi se približali mediani 57,6 odstotka, ki so jo izmerili v državah z bonitetno oceno A, med katere Slovenija spada od leta, ko so ji dodelili boniteto A–. Za Slovenijo napovedujejo, da bo med državami z bonitetno oceno A, ki bodo najuspešnejše pri zniževanju javnega dolga.
Bonitetna ocena države ali podjetja odraža njihovo kreditno sposobnost oziroma zmožnost pravočasnega odplačevanja dolgov. Višja ko je ocena (na primer AAA), večje zaupanje imajo vlagatelji, kar pomeni, da se lahko države zadolžujejo ceneje. Nasprotno pa nižje ocene nakazujejo večje tveganje, kar lahko poveča stroške zadolževanja ter zmanjša gospodarsko stabilnost. Ocene, ki jih podajajo agencije, kot so Fitch, Moody’s in S&P, imajo velik vpliv na investicijske odločitve, vrednost obveznic ter celo gospodarsko politiko držav. Zato bonitetna ocena ni le številka – je signal zaupanja mednarodnih finančnih trgov.
Z nedavnim izboljšanjem bonitetne ocene se je Slovenija še za korak oddaljila od nekdanjih držav vzhodnega bloka ter se izenačila s Francijo, Belgijo in Estonijo. V prvo ligo držav z najvišjo boniteto AAA že nekaj časa spadajo Nemčija, Luksemburg, Danska, Nizozemska in Švedska. Stopničko nižje sta z ratingom AA Finska in Avstrija.
Javni dolg je najbolj poskočil v letu 2013, v času vlade Alenke Bratušek, ko so nam grozili celo s trojko. V samo enem letu se je dolg ob 11,2-odstotnem proračunskem primanjkljaju s 54,1 povečal na 70,8 odstotka BDP in nato v naslednjih dveh letih narasel na še danes rekordnih 83,4 odstotka BDP.
Povsem nasprotna zgodba se je odvila pod vlado Mira Cerarja, ki je resda ujela čas gospodarskega okrevanja po veliki krizi, a je tudi prva vlada v zadnjih tridesetih letih, ki je imela proračunske presežke. Tej vladi in deloma naslednji vladi Marjana Šarca je javni dolg uspelo zmanjšati za več kot 17 odstotnih točk.
Tudi vse Janševe vlade s proračunskim primanjkljajem
Opozicija v kritikah vladi praviloma operira s podatki o višini javnega dolga v milijardah evrov. V SDS opozarjajo, da je Golobova vlada kriva za "rekordno zadolževanje, ki ga bodo plačale prihodnje generacije". "Golobova vlada povečuje izdatke, prihodki stagnirajo – račun pa nosijo državljani," so recimo pred kratkim v objavi na omrežju X opozorili v poslanski skupini SDS.
Ker so z izjemo treh let (2017–2019) vlade (tudi vse Janševe) zadnja tri desetletja (za kolikor poenoteno vodi podatke Surs) vedno imele proračunske primanjkljaje, nominalni dolg, merjen v milijardah, seveda vseskozi narašča in je lani bil s 44,9 milijarde evrov najvišji v zgodovini.
A ker se je hkrati zelo povečal bruto domači proizvod, se je zadolženost v deležu BDP zmanjšala. To je poenostavljeno povedano tako, kot če bi ob stanovanjskem posojilu vzeli še posojilo za avto, a bi si to lahko privoščili, ker se vam je bistveno povečala plača. Ob tem tako za hipotetičnega posameznika kot za državo obstaja past, da se lahko plača oziroma BDP hitro zniža, ugodno razmerje med dolgovi in prihodki pa podre.
Slovenija sicer po višini javnega dolga spada nekje v zgornjo polovico držav EU. Naš javni dolg je še vedno za skoraj 12 odstotnih točk nižji od povprečja Unije, a je tudi precej višji kot v baltskih državah, na Češkem, Slovaškem in tudi Hrvaškem.
Izpostavili pokojninsko reformo, ki bi lahko pristala na referendumu
Zaradi pokojninske reforme se bodo izdatki za pokojnine v BDP po oceni agencije Fitch srednjeročno stabilizirali.
Zanimivo je, da je Fitch poleg zmanjševanja javnega dolga kot enega od ključnih razlogov za izboljšanje bonitetne cene izpostavil tudi pokojninsko reformo, ki jo je državni zbor potrdil šele 18. septembra in ki bi lahko pristala tudi na referendumu. Pokojninsko reformo so pri bonitetni agenciji ocenili kot eno pomembnih strukturnih reform, ki bo zmanjšala "srednjeročne in dolgoročne fiskalne pritiske, povezane s staranjem prebivalstva".
Dejstvo je namreč, da država pokojninsko blagajno krpa z izdatnimi transferji, v prvih devetih mesecih letošnjega leta je recimo vanjo nakazala 1,2 milijarde evrov, kar je posledica rasti števila upokojencev, uskladitev pokojnin in drugih prejemkov ter višjega izplačila letnega dodatka. Ta transfer je znašal več kot deset odstotkov vseh odhodkov proračuna v tem času, Fitch pa ocenjuje, da se bodo izdatki za pokojnine v BDP zaradi reforme srednjeročno stabilizirali.
Fitch: Gospodarstvo pokazalo veliko odpornost
Gospodarstvo je v Sloveniji po pandemiji dobro okrevalo.
Kot enega od dejavnikov pri zvišanju bonitetne ocene so izpostavili tudi odpornost gospodarstva, katerega rast se je sicer letos upočasnila, a gre po njihovem mnenju za prehoden pojav, ki naj bi mu v prihodnjihj dveh letih sledila zmerna rast BDP v višini okrog dveh odstotkov.
"Slovenija je kljub svojemu majhnemu, odprtemu gospodarstvu pokazala odpornost na zaporedne zunanje pretrese. Do drugega četrtletja 2025 je bil realni BDP za 10,4 odstotka višji od ravni pred pandemijo. / …/ Indeks cen življenjskih potrebščin je padel med najnižje v EU, v drugem polletju 2024 je v povprečju znašal 1,1 odstotka medletno, nato pa se je v obdobju januar–avgust 2025 zmerno zvišal na 2,4 odstotka medletno. Fitch napoveduje povprečno inflacijo v višini 2,6 odstotka v letu 2025, 2,5 odstotka v letu 2026 in 2,2 odstotka v letu 2027, kar je v splošnem skladno z mediano držav z boniteto A," so še zapisali.
Fitch je v bonitetnem poročilu še izpostavil, da se je fiskalna verodostojnost Slovenije okrepila, kar podpira izražena zavezanost fiskalnim pravilom EU in preudarnemu upravljanju dolga. "Izid parlamentarnih volitev, ki se pričakujejo v prvi polovici leta 2026, je nejasen, vendar je po našem mnenju tveganje za izrazito spremembo makrofiskalne politike majhno," so še ocenili.
