"Z zdajšnjim pokojninskim sistemom manj sredstev za socialne programe"

Če bi bilo treba ta delež povečevati, pa bo po njegovih napovedih zmanjkalo sredstev za druge socialne programe. Zato je treba pokojninski sistem prilagoditi novim demografskim razmeram. "Če ne bomo rešili vprašanja revnejše pokojninske blagajne, v katero vedno manj priteka in iz nje vedno več odteka, potem se v prihodnje ne bo dalo iz proračuna dofinancirati tistega, kar pripada starejši populaciji," je poudaril minister. Upokojenci in javni uslužbenci prevzeli del bremena Svetlik je tudi povedal, da so upokojenci prevzeli del bremena krize, ker se pokojnine niso zvišale tako, kot bi se po zakonu morale. Del tega bremena pa je po njegovih besedah treba pripisati tudi javnim uslužbencem, ki so se odrekli delu plač.

Ukrepi za zagotovitev socialne države Ob predstavitvi ukrepov za zagotovitev socialne države je Svetlik poudaril, da so v letu 2009 sprejeli zakon, s katerim so pomagali socialno ogroženim, da so prišli do dodatne socialne pomoči. Poleg tega so pomagali ljudem pri množičnih odpuščanjih, in sicer preko pomoči centrov za socialno delo. Glede tujcev pa so sprejeli zakon o zaposlovanju in delu tujcev, s katerim bodo v prihodnje izboljšali delovne pogoje in položaj tujcev.

Po besedah ministra so se pri porastu brezposelnih odzvali tako, da so v programe politike zaposlovanja vključili 50 odstotkov več posameznikov kot v preteklosti. Z zakonom o urejanju trga dela pa so zvišali prejemke denarnih nadomestil na 80 odstotkov plače za prve tri mesece ter uvedli blažje pogoje za pridobitev nadomestila.

Z ukrepi ohranili 8 odstotno stopnjo brezposelnosti S temi ukrepi in interventnimi zakoni so v preteklih dveh letih ohranili nižjo stopnjo brezposelnosti, ki je trenutno 8 odstotkov. Med drugimi ukrepi je Svetlik tudi navedel, da so v začetku leta 2009 izvedli največji dvig minimalne plače doslej, in sicer za 23 odstotnih točk s 597 na 734 evrov bruto.

1,3 milijarde evrov za socialne programe Letno za socialne transferje iz proračuna, kot pravi minister, namenijo 1,3 milijarde evrov, da lahko vzdržujejo vse programe in držijo socialno državo v dobri kondiciji. Dodal je, da za vse socialne programe namenjajo 30 odstotkov več sredstev kot pred krizo.

Državna sekretarka Ana Kopač Mrak je pojasnila, da sistem socialnega varstva učinkovito odgovarja na potrebe družin. Za transferje družinam na letni ravni namenjajo 700 milijonov evrov. S sprejeto zakonodajo pa se bodo po njenih besedah denarne socialne pomoči povišale.

Pri preprečevanju revščine je bilo, kot je povedala, v letu 2009 mesečno izplačanih 46.678 denarnih socialnih pomoči posameznikom in družinam, v naslednjem letu 53.724, letos pa 54.625. Trend pa se po njenih besedah umirja.

Za štipendije namenili 117 milijonov evrov Kopač Mrakova je še poudarila, da veliko sredstev namenjajo tudi dostopu do izobraževanja. V lanskem letu so tako za štipendije namenili 117 milijonov evrov, tako je 57.000 dijakov in študentov dobivalo eno od oblik štipendij.