Orožje so tihotapili z Balkana v zahodno Evropo #video

Tožilstvo je po končanem predkazenskem postopku pri okrožnem sodišču v Ljubljani vložilo zahtevo za preiskavo zoper 23 osumljencev zaradi 78 kaznivih dejanj, povezanih s prometom z orožjem, in enega kaznivega dejanja prometa s prepovedano drogo.

Kot prvega so diagnosticirali 65-letnika

Darko Majhenič, direktor NPU, je povedal, da so dokaze in obvestila o domnevnih kaznivih dejanjih zbirali že od septembra 2016. Kot prvega osumljenca so diagnosticirali 65-letnika, ki je preprodajal orožje na območju Slovenije, pri tem pa mu je pomagalo več ljudi, starih med 43 in 70 let.

Na podlagi preiskave 65-letnika so odkrili še več tihotapcev orožja, večina je bila iz Slovenije. V zgodbo je bil vpleten tudi 62-letni državljan Hrvaške, ki je slovenskim osumljencem tihotapil orožje preko meje.

Januarja 2017 so opravili prvi večji zaseg orožja.

"Na podlagi ustreznih dovoljenj specializiranega državnega tožilstva smo od julija 2017 do maja 2018 opravili osem navideznih odkupov in dva zasega orožja in na ta način zasegli več kot 40 kosov različnih vrst dolgocevnega in kratkocevnega orožja in streliva," je dejal.

To jim je pomagalo odkriti še preostale osumljence - domnevne člane hudodelske združbe, "ki so jo večinoma sestavljali slovenski državljani in ki se je na veliko ukvarjala s preprodajo orožja", je dejal direktor NPU.

Orožje so tihotapili z Balkana v Italijo in Španijo

V preiskavi so identificirali tudi osumljenca, ki je hrvaški državljan in je po navedbah policije skrbel za vnos orožja v Slovenijo preko zelene meje. Najpomembnejša pa je bila po Majheničevih besedah identifikacija bosanskega državljana, starega 49 let, ki sicer živi v Sloveniji. Po njihovi oceni je eden večjih tihotapcev orožja z močnimi zvezami pri dobaviteljih orožja na območju BiH. Kot so ugotovili v sodelovanju s tujimi kolegi, je namreč organiziral tihotapljenje večjih količin orožja v Milano, Marseille in Barcelono.

Novembra 2017 so zaznali transport neugotovljene količine orožja v Marseille, aprila 2018 pa so italijanski policisti na podlagi slovenskih podatkov prestregli pošiljko orožja, namenjenega v Barcelono. Orožje je bilo po ugotovitvi preiskovalcev "namenjeno združbam zahodnega Balkana, ki imajo svoje celice v večjih državah EU in se ukvarjajo s tihotapljenjem droge iz Južne Amerike v Evropo in vzgajajo drogo tudi v Španiji".

Tako so preiskovalni organi identificirali najmanj 23 članov hudodelske združbe, katere osnovno vodilo je bila pridobitev velike premoženjske koristi. V okviru konkretne kriminalistične preiskave je premoženjska korist po Majheničevih besedah znašala približno 40.000 evrov. Poudaril je, da je bilo orožje namenjeno za izvrševanje najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo, torej ropov, umorov, izsiljevanj in groženj.

Presekali so balkansko pot

Mateja Jadrič Zajec, višja državna tožilka na Specializiranem državnem tožilstvu RS, je poudarila, da so orožje tihotapili predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Pri tem je šlo za transport orožja A in B kategorije, ki veljata za najnevarnejši.

Zagrožena kazen zapora je po njenih besedah od enega do deset let.

S preiskavo so tako razbili mednarodno kriminalno združbo in presekali tako imenovano balkansko pot. Osnovno vodilo tihotapcev je bila velika finančna korist, ob tem pa je bilo orožje namenjeno izvrševanju najhujših kaznivih dejanj.

Slovenija ni cilj za preprodajalce

"Preprečevanje trgovanja z orožjem je še vedno ena izmed prednostnih nalog preiskovalnih organov EU. Zadnji primeri kažejo, da orožje na zahodnem Balkanu še vedno tihotapijo preko zahodnobalkanske poti, ki velja za eno od primarnih,'' je na konferenci za medije dejal Robi Ribič iz Uprave kriminalistične policije.

''Gre predvsem za kratkocevno in dolgocevno orožje,'' je še dodal Ribič. Lastniki so po navadi pripadniki različnih kriminalnih združb. ''Največji izziv je za nas trenutno promet predelanega plinskega orožja, reaktivirano orožje in različne pošiljke z orožjem."

Orožje večinoma izvira z območja zahodnega Balkana, ki je bilo namenjeno za uporabo v oboroženih silah nekdanje Jugoslavije. Ciljne države, kamor se orožje tihotapi za delovanje organiziranih kriminalnih združb, so največkrat skandinavske države, Francija, Nemčija, Nizozemska, nekoliko manj pa tudi druge države članice EU, je dejal Ribič.

Naročniki orožja so največkrat kriminalne združbe v EU, ugotavljajo pa tudi primere, ko posamezniki ob vračanju v državo, kjer začasno delajo, tihotapijo enega do dva kosa orožja.

Slovenija je predvsem tranzitna država, v posameznih primerih pa tudi ciljna država.

Orožja je na zahodnem Balkanu še ogromno, je poudaril. Po njegovih besedah je veliko ukradenega iz črnih skladišč v BiH, pa tudi pri vojnih veteranih.

Preiskave so potekale v petih slovenskih krajih

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so skupaj s kriminalisti in policisti na območju policijskih uprav Ljubljana, Celje, Kranj, Koper in Novo mesto izvedli različne operativne aktivnosti v okviru obsežne mednarodne kriminalistične preiskave kaznivih dejanj s področja organizirane kriminalitete.

Istočasno so bile hišne preiskave tudi na Hrvaškem in v Španiji. Zoper šest oseb je bil po Majheničevih podatkih na Hrvaškem odrejen pripor, v Španiji preiskava še teče.

Dogajanje minuli teden je bilo sicer del zaključne akcije večletne mednarodne preiskave, v kateri so sodelovali s kolegi iz Italije, Hrvaške in Španije ter ameriške varnostne agencije DEA in Europola.