Vse več zapuščenih mačk, samo v Ljubljani lani več kot 1.300

Zapuščene mačke so izpostavljene številnim zunanjim dejavnikom. Foto: Thinkstock

Zavetišča v Sloveniji nimajo dovolj prostora za vse prostoživeče mačke, zato jih kar nekaj po oskrbi vrnejo nazaj v okolje, v katerem so jih našli, ali jih oddajo v začasno skrbništvo. V Zavetišče Ljubljana so lani v oskrbo sprejeli 1.363 mačk, število oskrbovanih mačk pa po podatkih iz Poročila o delovanju zavetišča iz leta 2016 pri njih vsako leto narašča.

Ko zavetišča sprejmejo mačke, so te včasih v grozljivem stanju. Foto: Enesa Marković

Zapuščeni že nekaj dni stari mladiči

Ko zavetišča sprejmejo mačke, so te včasih v grozljivem stanju. Nekaj dni stari mačji mladiči, ki imajo še zaprte oči, niso tako redek pojav. Prav tako je nekaj mačk, ki so pretepene ali pa tako zanemarjene, da jih morajo kmalu po sprejemu uspavati, ker jim ni pomoči. Zapuščene mačke najdejo tudi povožene, zvezane v vrečkah za smeti ali pa kako drugače zlorabljene. Prostovoljci se v zavetiščih spopadajo tudi s komaj skotenimi mladiči. Foto: Enesa Marković

Kot pravi Enesa Marković, ljubiteljica živali, ki mačkam ponuja začasno skrbništvo, pravi, da se "ljudje, ki na takšen način škodujejo živalim, največkrat sami soočajo z raznimi težavami in jezo nato stresajo nad nebogljena bitja".

Večina mačk ne dobi svojih lastnikov

V zavetišču Horjul, kjer prav tako vsako leto sprejmejo več mačk, in Zavetišču Ljubljana več mačk vrnejo nazaj v okolje – seveda kastriranih in steriliziranih – kot jih oddajo v nove domove, kažeta poročili o delovanju iz lanskega leta. Medtem ko je Mačja Hiša lani novim lastnikom oddala skoraj 70 odstotkov oskrbovanih mačk.

Tisti, ki se odločijo za posvojitev, morajo z zavetiščem podpisati pogodbo, s katero se zavezujejo, da bodo skrbno ravnali z živaljo. Poleg tega pa Mačja hiša po posvojitvi mačke z lastniki ohranja stike predvsem z namenom preverjanja pogojev, v katerih biva posvojena žival.

Po besedah Enese Marković je tudi med posvojitelji mnogo takih, ki z njo delijo mnenje, "da ljudje niso gospodarji mačk, temveč so one gospodarice ljudi" in jih zato obravnavajo kot enakovredne družinske člane.

Obvezno kastriranje in steriliziranje mačk bi lahko omililo problematiko

Težava ni povsem nerešljiva. Enesa Marković dodaja, da bi se problematika zapuščenih mačk lahko zmanjšala, če bi se spoštovalo zakone, ki jih za zaščito živali že imamo. Pomagala pa bi tudi uvedba obveznega kastriranja in steriliziranja mačk, ki niso namenjene vzreji. Seveda ob predpostavki, da bi pristojne organizacije to nadzirale in kaznovale kršitelje, pojasnjujejo pri Mačji hiši.