Ponedeljek,
11. 6. 2018,
18.08

Osveženo pred

6 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,07

Natisni članek

Natisni članek

vrhovno sodišče begunci ustavno sodišče

Ponedeljek, 11. 6. 2018, 18.08

6 let, 5 mesecev

Vrhovno sodišče z zahtevo za ustavno presojo zakona o mednarodni zaščiti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,07
Begunci na Dobovi | Foto STA

Foto: STA

Vrhovno sodišče je na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o mednarodni zaščiti. Za to so se odločili ob obravnavi pritožbe ministrstva za notranje zadeve glede statusa mladoletnega prosilca za priznanje mednarodne zaščite. Po mnenju vrhovnega sodišča je predhodna odločitev ustavnega sodišča v tej zadevi pravno neizvršljiva.

Ministrstvo za notranje zadeve je namreč marca 2016 ugodilo prošnji mladoletnega prosilca za priznanje mednarodne zaščite in mu priznalo status subsidiarne zaščite. Prosilec pa je s tožbo zahteval, da se mu prizna druga oblika mednarodne zaščite, to je status begunca, pojasnjujejo na spletni strani vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče je nato avgusta 2016 presodilo, da je bila odločitev ministrstva pravilna in zakonita, tožbo pa je zavrnilo. Zadeva je romala na ustavno sodišče, ki je konec aprila letos razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča in ga vrnilo v ponovno odločanje.

Odločba ustavnega sodišča pravno neizvršljiva

A na vrhovnem sodišču poudarjajo, da njihova sodba iz leta 2016 sploh ne vsebuje stališča, ki bi vodilo do posledice, ki jo je ustavno sodišče spoznalo za neskladno z ustavo. Kot navajajo, je vrhovno sodišče v omenjeni sodbi jasno poudarilo, da je treba mladoletnim prosilcem za mednarodno zaščito skladno z zakonom nuditi ustrezno stopnjo zaščite in posebnega varstva njihovih pravic in interesov ter da je to dolžnost vseh pristojnih organov, ki morajo temu ustrezno prilagajati tudi svoje postopke in da se glede tega strinja s sodiščem prve stopnje. Glede na dejstva in okoliščine obravnavane zadeve pa je pritrdilo ministrstvu, da kršitve pravic tožnika v konkretnem primeru niso podane.

Opredelitev posledic določene kršitve upravnega postopka pa ni predmet sodne prakse in stališč sodišča, temveč je v pristojnosti DZ kot zakonodajalca. Ker pa je prav ta očitek v svoji odločbi ustavno sodišče naslovilo na vrhovno sodišče in mu naložilo ravnanje, ki nima podlage v zakonski ureditvi, na katero je vrhovno sodišče po ustavi vezano, je v dani pravni situaciji odločba ustavnega sodišča pravno neizvršljiva, so navedli na vrhovnem sodišču.

"Vrhovno sodišče je torej soočeno s pravno situacijo, ko je za upoštevanje stališč iz odločbe ustavnega sodišča edini možni način njegovega ustavnoskladnega ravnanja prekinitev postopka in začetek postopka z zahtevo za oceno ustavnosti zakonske ureditve zakona o mednarodni zaščiti," so zapisali na svoji spletni strani. Tako bo ustavno sodišče lahko tudi podalo stališča, ki bodo omenjeno pravno situacijo razrešila, so prepričani.