Sreda,
19. 8. 2015,
12.49

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

vrhovno sodišče ESČP

Sreda, 19. 8. 2015, 12.49

8 let

Vrhovno sodišče: Po letu 2006 se je število kršitev bistveno zmanjšalo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Glavnino kršitev človekovih pravic, vezanih na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, predstavljajo primeri do pred letom 2006, pravijo na vrhovnem sodišču.

Javnost namreč že nekaj dni razburjajo podatki, da je Slovenija po kršitvah človekovih pravic glede na število prebivalcev prva med evropskimi državami, saj je ESČP za Slovenijo ugotovilo 148 kršitev na milijon prebivalcev. Na drugem mestu je Malta, ki jih ima 46 manj.

Od 323 ugotovljenih kršitev evropske konvencije za varstvo človekovih pravic in svoboščin je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) kršitve, ki se nanašajo na pravico do sojenja v razumnem roku, ugotovilo v 262 primerih. Po letu 2006 je število tovrstnih primerov bistveno upadlo," so se na podatke Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je Slovenijo postavilo na piedestal držav kršiteljic človekovih pravic, odzvali na vrhovnem sodišču.

Leta 2014 Slovenija kršila človekove pravice v sedmih primerih "Leta 2006 je državni zbor sprejel zakon o varstvu pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, s čimer je bilo vzpostavljeno učinkovito varstvo te pravice v okviru pravnega reda. Prav zaradi zagotavljanja učinkovitejšega sodnega varstva je ministrstvo za pravosodje leta 2005 začelo izvajati projekt Lukenda, ki je povečal število sodnikov," pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.

Z zakonom so, tako pravijo, odpravili osnovno sistemsko pomanjkljivost na ravni države do sredine prejšnjega desetletja, ko slovenska zakonodaja ni predvidevala učinkovitih pravnih sredstev za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zaradi zakona in reorganizacije sodstva se je povprečni čas reševanja zadev bistveno znižal, dodajajo.

Pričakovani čas rešitve zadev se je z 10,7 meseca leta 2006 znižal na 7,1 meseca leta 2014. Leta 2014 je na državno pravobranilstvo, ki v postopkih na ESČP zastopa državo, prispelo 59 novih pritožb, "od tega zgolj šest zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku".

Leta 2014 je ESČP ugotovilo, da je Slovenija kršila pravico do sojenja v razumnem roku v sedmih zadevah. Ti se nanašajo skoraj izključno na postopke, ki so potekali, preden je bil v Sloveniji vzpostavljen zakon o varstvu pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravijo na vrhovnem sodišču.