Ponedeljek, 10. 6. 2019, 11.02
5 let, 5 mesecev
Koalicijski vrh: prioriteti proračuna v prihodnjih letih zdravstvo in pokojnine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,80
5
Koalicijski partnerji so se danes zbrali na Brdu pri Kranju, da bi se dogovorili o razrezu državnega proračuna za prihodnji dve leti.
Koalicijski partnerji so na današnjem srečanju na Brdu pri Kranju razpravljali predvsem o aktualnih težavah v zdravstvu in pripravi proračuna za prihodnji dve leti. Pri prvem podpirajo napore ministra za zdravje Aleša Šabedra za ureditev razmer, pri drugem pa jih zdaj čaka prerazporeditev denarja po posameznih resorjih.
Zdravstvo je bila najpomembnejša tema današnjega vrha koalicije, je po zaključku srečanja povedal premier Marjan Šarec. Minister Aleš Šabeder je predstavil trenutno stanje v zdravstvenem sistemu ter ključne prioritete. Te se nanašajo na zakonodajo, kjer je izpostavil zakon o dolgotrajni oskrbi, upravljanje javnih zdravstvenih zavodov in skrajšanje čakalnih dob. Glede slednjih bo treba po njegovih besedah izkoristiti vse vire na trgu.
Ali bomo zaupali ministru ali pa se zapletli v politične debate?
"Žal smo ugotovili, da pri čakalnih vrstah nimamo točnih podatkov. To se zdaj rešuje," je dejal Šarec. Na vprašanje, ali ima Šabeder podporo tudi pri načinu reševanja problema čakalnih dob, je odgovoril, da se je treba odločiti, ali bomo zaupali ministru, ki je pripravil načrt in je bil imenovan na ta položaj, da začne zadeve reševati, ali pa se bomo zapletli v politične debate. "Če hočemo imeti krajše čakalne dobe, je treba izkoristiti vse možnosti, vendar ne pod krinko trajne privatizacije," je posvaril Šarec.
Tudi predsednik SMC Miro Cerar je povedal, da je Šabeder predstavil ustrezne smeri za reševanje akutnih in sistemskih problemov v zdravstvu. "Po oceni SMC mora koalicija enotno podpreti namero, da se v zdravstvu naredi napredek na vseh področjih, kjer zadeve niso zadovoljive," je dejal.
Kdaj lahko državljani pričakujejo prve rezultate, ni konkretno pojasnil. "Najprej moramo ugotoviti, katere čakalne dobe so realne," je poudaril. Prav tako bi bilo dobro doseči konsenz o tem, kdaj bodo razmere urejene, saj popolne odprave čakalnih vrst ne more biti.
Pri ukrepih je Šarec povedal, da jih po sklenjenem aneksu številka ena, s katerim so preprečili odpovedi družinskih zdravnikov, čaka še sklenitev drugega aneksa. Spomnil je še na problem normativov, organiziranosti in izgube bolnišnic, ki se morajo zmanjšati. Prav tako jih čakajo usklajevanja s partnerji v zdravstvu, sprejeti bo treba zakon o dolgotrajni oskrbi, primanjkuje tudi posteljnih kapacitet v domovih, potrebne so investicije, je naštel številne izzive v zdravstvu.
Glede razprave o pripravi proračuna je Šarec povedal, da je zgornja meja skupne porabe že določena, za vsako od prihodnjih dveh let je določena nekaj nad 10,4 milijarde evrov. Zdaj je treba znotraj tega okvirja denar razporediti po resorjih, je dejal in se strinjal s pričakovanji ministra za finance Andreja Bertonclja, da bodo vsa ministrstva našla notranje rezerve in predstavila strukturne ukrepe, podobno kot je že storilo ministrstvo za delo.
Več milijonov za zdravstvo in pokojnine
Prva proračunska seja vlade bo 4. julija, ko bo pripravljena najvišja dovoljena poraba za posamezne posredne in neposredne proračunske uporabnike. Prioriteti pa bosta zdravstveni in pokojninski sistem, je povedal Bertoncelj. Odhodki zdravstvene in pokojninske blagajne se bodo v vsakem od prihodnjih dveh let povečali za po približno 200 do 300 milijonov evrov, je pojasnil.
Minister si želi znižati javni dolg
Danes so se dogovorili, da bo državni proračun v prihodnjih dveh letih izkazoval proračunski presežek na ravni približno enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Prav tako si želi Bertoncelj javni dolg znižati na 65 oz. 61 odstotkov BDP ter do leta 2022 proračun tudi strukturno srednjeročno uravnotežiti. "V tem okviru bo treba pripraviti proračun za prihodnji dve leti in k temu smo se danes zavezali," je povzel.
Vlada bo predlog proračuna pripravila na podlagi napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki se za leto 2020 gibljejo pri 3,1 odstotka, za leto pozneje pa pri 2,8 odstotka. Če bo jesenska napoved Umarja drugačna, bodo potrebne še dodatne prilagoditve.
Slovenija najhitreje znižuje javni dolg med državami z evrom
Bertoncelj je ob tem še poudaril, da Slovenija trenutno dosega več kot dvakrat višjo gospodarsko rast, kot pa je povprečje evrskega območja, prav tako najhitreje znižuje javni dolg med vsemi 19 državami z evrom.
Šabeder: Za skrajševanje akutnih čakalnih dob bo treba izkoristiti vse vire na trgu
Šabeder je v izjavi novinarjem pojasnil, da je predstavil stanje v zdravstvenem sistemu, tako na področju primarnega kot sekundarnega in terciarnega nivoja, število zaposlenih in ključne kazalnike, ki kažejo dejansko stanje.
Na področju čakalnih vrst pa so po njegovih navedbah na začetku. S podatki, ki jih imajo trenutno, poskušajo ugotoviti dejansko stanje, identificirali pa so tudi posebej izstopajoča področja in število nedopustno čakajočih. Glavna prioriteta so, tako Šabeder, tiste čakalne dobe, kjer se lahko zdravstveno stanje čakajočih bistveno poslabša.
Glede na obseg najbolj akutnih čakalnih dob je treba identificirati vse resurse na trgu in sprejeti odločitev, kako se bodo vključevali v skrajševanje čakalnih dob, je poudaril minister. S temi besedami je odgovoril na vprašanje, ali to pomeni, da bodo odprli tudi vrata zasebnikov.
Po njegovih navedbah bo treba zagotoviti dodatno financiranje za izvajalce, pri čemer je govora o celotnih timih, torej zdravnikih in medicinskih sestrah, ki bodo delali na skrajševanju čakalnih vrst. Za to bo treba nekoliko dodelati tudi informacijsko podporo, je pojasnil. S pilotnim projektom bodo začeli na področju ortopedije, kjer so čakalne vrste precej dolge in je velik delež bolnikov, ki čakajo nedopustno dolgo.
Natančnega razloga za zadnji zaplet glede spregledanega števila čakajočih na zdravstveno storitev po ministrovih navedbah še nimajo, so pa s podatki nekoliko bliže. Na mizi ima zadnje poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje s podatki za preteklo obdobje.
Tudi Cerar ocenjuje, da se gibljejo v pravo smer, pomembno pa je, da se zavedajo, da morajo na eni strani skrbeti za razvojno naravnanost proračuna, na drugi strani pa mora ostati v okvirih javnofinančne vzdržnosti.
V SAB so po besedah vodje poslanske skupine Maše Kociper zadovoljni, da sta prioriteti proračuna zdravstvo in pokojnine. Zelo so zadovoljni, da jim je minister Šabeder predstavil konkretne ukrepe in časovnico, in pričakujejo, da bodo vidni tudi rezultati. Pri čakalnih vrstah pa svarijo pred razmetavanjem denarja. Želijo, da denar sledi storitvi, je povedala Kociprova in dodala, da jim je minister to zagotovil.
Proračun po ocenah predsednika DeSUS Karla Erjavca omogoča realizacijo koalicijske pogodbe. Glede na dobre gospodarske okoliščine je zadovoljen, da lahko med drugim pričakujejo tudi izredno usklajevanje pokojnin. Na obrambnem resorju, ki ga vodi, bodo po Erjavčevih napovedih izpolnjevali zaveze, ki so jih dali Natu.
Izpostavil je, da jih glede proračuna čakajo tudi pogovori z Levico, brez katere ne dosegajo 46 glasov. Šarec pa je glede te stranke dejal, da je treba pričakovati nepričakovano. Z Levico sodelujejo, vendar pa Levica včasih sodeluje tudi s SDS, je dejal.
Medved kljub neenotnosti koalicije glede ukinjanja volilnih okrajev optimističen
Minister za javno upravo Rudi Medved pa je koaliciji danes predstavil predlog sprememb zakona o volitvah v DZ, s katerimi bi ukinili volilne okraje in uvedli relativni prednostni glas. Koalicija glede tega ni enotna, se je pa po ocenah ministra, ki je pri tem optimističen in tej možnosti tudi sam najbolj naklonjen, v tej smeri še možno pogovarjati.
Spreminjanje volilnega sistema, ki ga je naložilo ustavno sodišče, je bila ena od tem današnjega vrha vladne koalicije na Brdu pri Kranju. Poleg možnosti spreminjanja volilnih okrajev je minister danes predstavil tudi možnost ukinitve okrajev z uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu.
Takšna sprememba zakona o volitvah v DZ se zdi Medvedu najboljša, ali bo takega mnenja tudi 60 poslancev, kolikor glasov je potrebnih za potrditev, pa bodo po njegovih besedah še videli. Dialog bo še tekel, a namigi nekaterih strank dajejo slutiti, da bi bilo soglasje mogoče doseči, je odvrnil na vprašanje, ali torej koalicija še ni enotna glede tega vprašanja. Kot je dejal, je velik optimist, da je v primeru spreminjanja zakona o volitvah v DZ ta možnost edina, ki bi lahko na koncu dosegla 60 glasov v DZ. Tej možnosti so sicer naklonjeni tudi v Levici, NSi in SNS.
Po ministrovih navedbah gre za skoraj enak sistem kot na volitvah za Evropski parlament. Volilnih okrajev ne bi bilo več, v posamezni volilni enoti pa bi bilo na listi posamezne stranke 11 kandidatov. Volivec bi s tem, ko bi obkrožil številko pred stranko, dal glas slednji, obenem pa bo imel možnost oddaje preferenčnega glasu in s tem zelo odločilnega vpliva na to, kateri od kandidatov na listi bi bil izvoljen. Lahko bi obkrožil samo kandidata, kar bi pomenilo, da je obenem dal glas tudi listi. Prav tako bi voljo veljavno izrazil, če bi obkrožil dva kandidata na isti listi.
Prednostni glas bo neobvezen, kar se zdi Medvedu demokratično glede na to, da volivci zelo dobro znajo uporabiti prednostni glas, saj so bili na tokratnih volitvah v evropski parlament prav vsi poslanci izvoljeni s preferenčnim glasom. Po drugi strani pa se volivec lahko ne odloči za nobenega posebej, ampak zaupa vrstnemu redu oz. tistim kandidatom, ki jih posamezna stranka postavi na listi, je povedal Medved.
Glede praga za izvolitev posameznega kandidata bo po ministrovih navedbah še tekla razprava, zdaj pa so ga določili na okoli 4,5 odstotka. To je za dva odstotka manj kot na evropskih volitvah, je povedal minister. Prag za vstop stranke v DZ bo ostal štiriodstotni.
Glede spreminjanja volilnih okrajev pa je Medved dejal, da je to možno storiti, bo pa precej dolgotrajen proces, ne le samo risanje meja, ampak tudi usklajevanje politike in lokalnih dejavnikov. Za potrditev tega predloga je v DZ potrebnih 46 glasov.
Ob robu srečanja je bilo denimo slišati tudi pomisleke glede prodaje Abanke. Potem ko je premier Marjan Šarec po zadnjih razkritjih o sanaciji bank pred dnevi ocenil, da bi moral Slovenski državni holding (SDH) krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje te banke, je tudi vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič danes dejal, da je osebno zadržan pri takšnih prodajah.
V SDH so se na Šarčeve besede danes odzvali s pojasnilom, da so glede prodaje Abanke dolžni spoštovati zaveze Evropski komisiji in izvajati strategijo o upravljanju državnih naložb. Dodali pa so, da končno odločitev lahko sprejme vlada.
5