Četrtek, 28. 8. 2025, 14.53
8 ur, 38 minut
Vlada sprejela načrta izvajanja za ukrep finančnega inženiringa

V okviru prvega ukrepa je iz državnega proračuna predvidenih 120 milijonov evrov, in sicer po 40 milijonov evrov v letih 2026, 2027 in 2028.
Vlada je danes sprejela načrta izvajanja finančnega instrumenta za ukrep finančnega inženiringa za investicije v gospodarstvo ter za ukrep finančnega inženiringa za financiranje likvidnosti in proticikličnega delovanja. Namen ukrepov je med drugim spodbuditi vlaganja v raziskave in razvoj ter zagotoviti sredstva za kritje nepredvidenih potreb.
Slovenija in tudi EU kot celota izgubljata v globalni tekmi za konkurenčnost in produktivnost. Za odpravo večjega inovacijskega razkoraka za ZDA in Kitajsko je treba znatno okrepiti vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije ter predvsem v napredne tehnologije, so v sporočilu po seji vlade zapisali na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
"Zaradi navedenega je potrebna močna javna spodbuda, ki bo večje število podjetij spodbudila k odločitvi za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije, kakovostna vlaganja v nadaljnjo rast in razvoj ter prestrukturiranje, skladno z mednarodnimi zelenimi in digitalnimi usmeritvami, uvajanjem visokotehnoloških rešitev, robotizacijo in modernizacijo poslovanja," so navedli.
Vzpostavili bodo mehanizem finančnega inženiringa
V ta namen bo SID banka v sodelovanju z državo vzpostavila mehanizem finančnega inženiringa, s katerim bo za podjetja ustvarila optimalno okolje za srednjeročno in dolgoročno načrtovanje investicij ter jih tako spodbudila k sprejemu investicijskih odločitev, so pojasnili.
Ukrep finančnega inženiringa podjetjem po njihovih besedah omogoča pridobitev ugodnega in dolgoročnega finančnega vira, ki na mesečni ravni pretirano ne obremeni denarnega toka.
Načrt izvajanja finančnih instrumentov vključuje oblikovanje dveh velikih posojilnih skladov. To sta ukrep finančnega inženiringa za investicije v gospodarstvo ter ukrep finančnega inženiringa za financiranje likvidnosti in proticikličnega delovanja.
V okviru prvega ukrepa je iz državnega proračuna predvidenih 120 milijonov evrov, in sicer po 40 milijonov evrov v letih 2026, 2027 in 2028. SID banka bo ob tem vložila 380 milijonov evrov lastnih sredstev, tako da bo skupna vrednost posojilnega sklada 500 milijonov evrov.
Čemu bodo sredstva namenjena?
Sredstva bodo namenjena za naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, večje naložbe za konkurenčnost in produktivnost ter financiranje likvidnosti. Na voljo bodo po pravilih glede državnih pomoči za podjetja vseh velikosti, kredit pa bo mogoče zavarovati tudi z intelektualno lastnino.
V okviru drugega ukrepa je iz državnega proračuna predvidenih 150 milijonov evrov, in sicer po 50 milijonov evrov v letih 2026, 2027 in 2028. SID banka bo ob tem vložila 350 milijonov evrov lastnih sredstev, tako da bo skupna vrednost posojilnega sklada 500 milijonov evrov.
Sredstva sklada bodo namenjena za intervencijsko financiranje podjetij zaradi dodatnih ali nepredvidenih likvidnostnih potreb, ki nastopijo kot posledica zunanjih okoliščin zunaj nadzora podjetja. To so na primer volatilnost mednarodnih trgov, trganje verig vrednosti, prekvalifikacija določenih gospodarskih sektorjev, potencialno financiranje prevzema podjetij ali druge oblike višje sile, ki ni predvidena po drugi zakonodaji.
Načrt izvajanja finančnih instrumentov, ki je del obrazložitve predloga državnega proračuna, vsebuje opis ukrepa in obliko financiranja ter določa končne prejemnike, obseg sredstev za izvajanje ukrepa, višino izplačila izvajalcu posojilnega sklada finančnega inženiringa ter ocenjen obseg ter dinamiko odobritev sredstev.
Podrobnosti o posojilnih skladih se določijo v ključnih elementih ukrepa finančnega inženiringa v obliki posojilnega sklada, ki jih obravnava vlada, uredita pa jih gospodarsko ministrstvo in SID banka s sporazumom o financiranju.