Sreda, 7. 11. 2018, 10.40
5 let, 5 mesecev
Višina povprečnine za leto 2019 bo 573,5 evra #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,43
Vlada in tri občinska združenja so dopoldne podpisali pismo o nameri, ki višino povprečnine za prihodnje leto določa pri 573,5 evra na prebivalca. Obenem pa so se zavezali, da bodo v roku šestih mesecev skupaj pripravili spremembe zakonodaje, ki bi znižala stroške občinam.
Dogovor so podpisali predsedniki treh reprezentativnih združenj občin Branko Ledinek (Skupnosti občin Slovenije), Robert Smrdelj (Združenje občin Slovenije) in Matej Arčon (Združenje mestnih občin Slovenije) ter na vladni strani finančni minister Andrej Bertoncelj. Ob podpisu pa sta bila navzoča tudi predsednik vlade Marjan Šarec in minister za javno upravo Rudi Medved.
Predlog bo šel še v potrditev na vlado
Kot je poudaril Bertoncelj, je povprečnina predvidena v višini, ki občinam omogoča izvajanje razvojnih in investicijskih nalog. Predlog bo šel še v potrditev na vlado, v končni fazi pa bo povprečnino določil DZ z zakonom o izvrševanju državnega proračuna. Sam pa je menil, da gre za dober in razvojno naravnan dogovor, saj so občine pomemben spodbujevalec razvoja v državi.
Po premierjevih besedah je to šele prvi korak sodelovanja med vlado in občinami. Čaka jih sodelovanje pri pripravi posodobitve zakonodaje. Še bolj kot višina povprečnine namreč po njegovih besedah razvoj občin zavira nerazumna zakonodaja na vseh področjih. "Občine se lahko še tako trudijo, a če jih zakonodaja z raznimi normativi in predpisi, ki niso življenjski, omejuje, potem ne morejo v celoti izvajati svojih nalog," je poudaril premier.
Šarec, tudi sam nekdanji župan, je ob tem opozoril, da si marsikdo niti ne predstavlja, kakšne naloge vse opravljajo občine in s čim vsem se morajo ukvarjati. "Ta vlada to zelo dobro razume," je zagotovil, bodo pa morali po njegovih besedah opraviti vsak svojo nalogo, da bi dobili zakonodajo, ki bo občinam omogočila boljši razvoj, hkrati pa tudi preglednost nad njihovim delovanjem.
Tako je zaveza k pripravi posodobitev zakonodaje del danes podpisanega dogovora. Predloge, ki jih bodo pripravili v delovni skupini predstavnikov obeh strani, bodo pregledali po pol leta in se dogovorili za nadaljnje ukrepe. Takrat bodo preverili tudi učinke, ki jih bo imel dogovor s sindikati javnega sektorja na višino stroškov občin, saj te skrbijo posledice, ki bi jih zvišanje plač v javnem sektorju imelo zanje.
Pričakovanja županov so bila višja
Ministru Medvedu se zdi pomembno, da bi v prihodnjem letu tudi uredili stvari tako, da pogajanja o višini povprečnine v prihodnje ne bi bila več potrebna in bi financiranje občin teklo po nekem avtomatizmu ter bi bile stvari jasne na podlagi določenih nalog. Te bodo definirali tudi na novo, če bo potrebno, je napovedal. Finančni minister pa je spomnil, da pripravljajo zakon o davku na nepremičnine, pri čemer upa, da bodo vsi skupaj našli rešitev, ki bo dobra za vse deležnike in bo dolgoročno pomemben vir financiranja občinskih blagajn.
Predsedniki združenj občin so ob podpisanem dogovoru izrazili zadovoljstvo. Smrdelj ga je označil kot soliden kompromis. Po njegovih navedbah je dogovorjena povprečnina za prihodnje leto za dobrih 20 evrov višja od letošnje povprečnine, a hkrati za 35 evrov nižja od predvidenih stroškov v letu 2019.
Da so bila pričakovanja županov neprimerno višja, je spomnil tudi Ledinek. Kot je dejal, so na koncu razumeli makroekonomski položaj in se "malo s stisnjenimi zobmi, a vendarle" dogovorili. Pri tem je Ledinek pohvalil pristop vlade. Če se bo dogovarjanje v nadaljevanju izvajalo tako, kot je sedaj, "potem bomo lahko premaknili marsikaj", je napovedal.
Tudi Arčon je menil, da so z razumevanjem in posluhom predsednika vlade in obeh ministrov naredili pomemben korak naprej. Kot je dejal, na vladni strani razumejo položaj občin, hkrati pa je tudi interes, da se lokalne skupnosti razvijajo. Po njegovih besedah lahko tudi občine pogledajo, kje je mogoče racionalizirati stroške, in hkrati sodelujejo pri spremembi zakonodaje.
Kot je še dejal Ledinek, pa bi bilo prav, da bi kot eno od prioritet določili tudi regionalno delitev države, saj imamo pokrajine zapisane v ustavi. Šarec je ponovil svoje stališče, da bi do pokrajin verjetno lahko prišli le, če bi šlo za suvereno odločitev vlade in bi pač določili, koliko jih bo in kje bodo njihovi sedeži. Bi pa, je poudaril, takšno odločitev seveda sprejela po predhodnih pogovorih in po tistem, ko bi prisluhnila ljudem s terena.
Premier je združenja občin tudi znova pozval k združitvi v eno združenje.
