Viki Grošelj: Očitno se je nesreča na Mont Blancu zgodila zaradi slabe tehnike plezanja

Nestabilno poletje ni najpomembnejši vzrok za to nesrečo, zlasti če je res to, o čemer je prepričana policija, da je bil za alpiniste usoden približno 250-metrski padec, nam je povedal vrhunski slovenski alpinist Viki Grošelj. "Dejstvo je, da so francoske Alpe vse leto približno enako nevarne, kajti to so gore, ki segajo v Evropi več kot štiri tisoč metov visoko. Ni treba obvladati le tehnike skalnega plezanja, temveč tudi lednega plezanja oziroma plezanja po snegu," je pojasnil.

Tam so tudi sredi poletja razmere pri teh višinah skoraj himalajske. Kot pojasnjuje, so Centralne Alpe vedno poimenovali mini Himalaja, ker so bili pogoji za plezanje tudi v tem poletnem času zelo podobni tistim v Himalaji. Pri plezanju v takšnih okoliščinah pa alpinisti nujno potrebujejo cepin in dereze, kar pomeni, da morajo plezalci obvladati tako skalno plezanje kot tudi tehniko lednega plezanja (po ledu in snegu).

Grošelj: Najzahtevnejše gore so za plezalce tudi najbolj atraktivne "Dejstvo je, da so centralne Alpe od vseh gora v Evropi zaradi teh razmeroma precejšnih višin in zaradi tega, da moraš biti tudi poleti tam opremljen tako, kot pri nas pozimi, zanesljivo najbolj zahtevne gore za plezanje. Če so najbolj zahtevne, pa so tudi najbolj atraktivne, zato se tam pojavlja ogromno alpinistov, pohodnikov, gorskih vodnikov s svojimi strankami," navaja Grošelj. Ob teh številnih obiskih gora je nesreč razmeroma malo, meni.

Kot dodaja, je poletje najbolj primerna sezona za plezanje v Centralnih Alpah, zato je tudi obisk velik. Za plezanje je treba biti zelo dobro pripravljen ali pa je to bolje početi v spremstvu gorskega vodnika. "To niso takšne gore kot pri nas. Tudi naše so resne, ampak pri nas se lahko kljub vsemu vse razmeroma dobro izteče, ker je dolina blizu in nimamo snega in ledu," pojasnjuje športni pedagog, gorski reševalec in gorski vodnik Grošelj.