Večina kočevskih Romov se preživlja z denarno socialno pomočjo

Kot pravi direktorica tamkajšnjega centra za socialno delo Danica Fegic, je od uveljavitve nove zakonodaje v lanskem letu zaradi pridobljenih podatkov po uradni dolžnosti pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči nekaj družin in posameznikov pravico do denarne socialne pomoči izgubilo – nekateri samo začasno. Vzrok je njihovo opravljanje občasnih in priložnostnih del.

Izredne pomoči na ustaljen način Kot pojasnjuje Fegičeva, Romi prejemajo tudi izredne denarne socialne pomoči, enako kot vsi preostali občani, in sicer tako kot narekuje zakon – kadar v svoji vlogi izkažejo trenutno materialno stisko. Mesečno je to od 10 do 15 vlagateljev od največ 120 vlog za izredno pomoč, povprečno prejetih na mesec.

Vzrok za izgubo pravice do denarnih socialnih pomoči je po besedah Fegičeve največkrat preseganje cenzusa zaradi dohodkov, prejetih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, kar velja za vse vlagatelje, ne samo za Rome. Obstajajo tudi drugi razlogi: prestajanje zaporne kazni, pripor, brisanje iz evidence aktivnih iskalcev zaposlitve.

Šolanje se nekaterim še vedno upira Po podatkih centra so všolani vsi romski otroci. Poznajo sicer izjeme, kjer je potrebno veliko truda, motivacije in sprotnega spremljanja tako z njihove strani kot s strani osnovnih šol, da začnejo otroci obiskovati šolo. Takšni otroci se všolajo pozneje, kot bi se morali. "Skupaj s šolami pa opažamo, da otroci po 12. letu starosti izgubljajo motivacijo in veliko izostajajo od pouka. Šole si ponavadi močno prizadevajo obdržati otroke, v skrajnih primerih sodelujemo tudi mi. Družine vključujemo v naše storitve in s pogodbo o aktivnem reševanju starše zavezujemo k rednemu pošiljanju otrok v šolo," dodaja Fegičeva.

Pri drugih oblikah pomoči delujejo skupnostno, kar pomeni, da projekte pomoči romskim družinam v njihovem okolju načrtujejo skupaj s komisijo za romska vprašanja, katere član je tudi center. Pri tem gre predvsem za primere nujnih pomoči za reševanje bivanjskih razmer po merilih in kriterijih, sprejetih v okviru občinske romske komisije.

Podobno stanje v Novem mestu Glavni vir preživetja pripadnikov romske skupnosti so torej še vedno denarne socialne pomoči. Velika večina Romov je od tovrstnih pomoči odvisnih tudi v mestni občini Novo mesto. Po predvidevanjih socialnih delavcev Tadeja Lamovška in Poldeta Jevška je v omenjeni občini okoli 98 % romskih prejemnikov, pri čemer na novomeškem centru za socialno delo pojasnjujejo, da natančnejših podatkov ne morejo posredovati, ker naj bi jim informacijski sistem onemogočal ločeno zbiranje podatkov o Romih in Neromih. Na vprašanje, kakšna je stiska družin, ki so odvisne od denarnih pomoči, Jevšek in Lamovšek odgovarjata, da center o tem nima narejene nobene statistike. Prav tako nam na novomeškem centru za socialno delo zaradi enotne evidence niso znali odgovoriti, koliko Romov je letos že izgubilo pravico do socialne pomoči in kakšni so vzroki za to. Izvedeli pa smo, da Romom posredujejo pomoč tudi v materialni obliki, tudi v sodelovanju z Rdečim križem in Karitasom. Povprečno jo prejme od 15 do 20 prosilcev mesečno.