Petek,
1. 6. 2012,
14.57

Osveženo pred

5 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

mišja mrzlica

Petek, 1. 6. 2012, 14.57

5 let, 7 mesecev

V Sloveniji porast mišje mrzlice, prvič tudi na Koroškem

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
V Sloveniji letos zdravstveni delavci beležijo porast pojava mišje mrzlice.

Letos je doslej zbolelo 54 ljudi, lani v enakem obdobju ena, v celem letu pa 14 oseb, je pojasnila Alenka Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja. Bolezen se večinoma pojavlja v Prekmurju, na Štajerskem in na Dolenjskem, prvič se je letos pojavila tudi na Koroškem. Tam so odkrili osem primerov, vsi oboleli v Sloveniji pa so se zdravili v bolnišnicah.

Bolezen se večinoma pojavlja v poletnih mesecih in jeseni Mišja mrzlica, ki jo strokovno imenujejo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, je zoonoza, torej bolezen, ki se z živali lahko prenese na človeka. Bolezen povzročajo virusi, večinoma pa se pojavlja v poletnih mesecih in jeseni, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma delajo na polju in v gozdu.

Kako se lahko okužimo? Človek se lahko z virusom okuži ob vdihanju prahu, v katerem so posušeni izločki glodalcev, še zlasti miši in voluharjev. Do okužbe pride zlasti ob dvigovanju prahu v kleteh, shrambah, zidanicah, skladiščih in tudi v naravi pri izkopavanju pridelkov, spravilu lesa ali taborjenju.

Bolezen lahko poteka v več fazah Čas od okužbe do pojava znakov bolezni je dva do štiri tedne, bolezen pa lahko poteka v več fazah. Na začetku se pojavijo predvsem visoka vročina z mrzlico, močan glavobol, hude bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Bolniki imajo boleče oči, obraz in očesne veznice pa so pordeli.

Bolezen je lahko smrtna V primerih hude bolezni se po nekaj dneh visoke vročine pojavijo krvavitve po koži in sluznicah ter znaki odpovedi ledvic, kar pomeni, da je močno zmanjšano izločanje urina in da so v urinu prisotne beljakovine in kri. Bolniki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pogosto tudi dializo. Bolezen je lahko smrtna, opozarja Kraigherjeva.

Kako lahko preprečimo okužbo? Okužbo lahko preprečimo tako, da preprečimo dostop glodalcem v bivališča in hrano za ljudi ter živila shranjujemo tako, da glodalcem ni dostopna. Prav tako Kraigherjeva svetuje, da se ljudje izogibajo mestom, kjer opazijo večje število glodalcev in njihovih izločkov. Pri pospravljanju shramb, kleti, pri delu na polju in gozdu naj preprečijo vdihanje prahu in onemogočijo stik z glodalci in njihovimi izločki.

V letu 2008 zbolelo 45 ljudi Kot pravi Kraigherjeva, je bilo podobno kot letos tudi leta 2008 veliko število glodalcev in s tem tudi veliko število zbolelih že v prvih mesecih leta. V celem letu 2008 je zbolelo 45 ljudi.