Četrtek,
27. 2. 2014,
14.04

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

kmetijstvo

Četrtek, 27. 2. 2014, 14.04

8 let, 7 mesecev

V Sloveniji je vedno manj kmetij. Kako bogat je slovenski kmet?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Raziskave v Ameriki so pokazale, da se število kmetij sicer manjša, vendar so te večje in predvsem bolj bogate. Kako je na področju kmetijstva v Sloveniji?

V letu 2013 se je v slovenskem kmetijstvu stanje izboljšalo, predvsem na področju sadjarstva, krompirja, perutnine, drobnice in mleka. Da se je stanje izboljšalo, pomeni, da je rast odkupnih cen hitrejša, pojasnjuje Marjan Papež s Kmetijsko gozdarske zbornice.

Papež dodaja, da kmetijstvo res ni tako zelo slabo preživelo lanskega leta, je pa dejstvo, da so dajatve vedno večje in slovenski kmet vedno težje preživi.

Zaradi padca odkupnih cen se je sicer poslabšalo stanje pri pridelavi žita, oljnic, v vinogradništvu in govedoreji. Zaradi hitrejše rasti stroškov pa je stanje slabše v prašičereji in pri pridelavi jajc.

Vsako leto manj kmetij Leta 2010 je bilo v Sloveniji okrog 74.600 kmetij, lani le še 72.600. Razlog za zmanjšano število je predvsem v opustitvi dejavnosti pri manjših kmetijah, pojasnjuje Papež. "Preprosto ne splača se," dodaja in tako kmetje tam, kjer je bila prej obdelovalna površina, zdaj sadijo drevje.

Medtem ko večje kmetije najemajo obdelovalne površine manjših opuščenih kmetij. Leta 2000 je tako povprečna velikost kmetije znašala 5,6 hektarja, leta 2003 6,3, nato 6,5, v letu 2005 prav tako 6,3, leta 2007 6,5 hektarja, leta 2010 6,4, nato pa v lanskem letu 6,5 hektarja na kmetijo.

"Vse več obdelovalnih površin se zarašča, kar je skrb vzbujajoče," ob tem opozarja Papež.

Kako bogat je slovenski kmet? Skupni standardni prihodek kmetijskih gospodarstev v Sloveniji je po zadnjih dostopnih podatkih Statističnega urada v letu 2010 znašal več kot 915 milijonov evrov, to je povprečno 12.260 evrov na kmetijsko gospodarstvo ali skoraj 11.900 evrov na eno polnovredno delovno moč.

"Z novim nepremičninskim davkom in vsemi dajatvami, ki jih mora kmet plačevati, je težko reči, da je slovenski kmet bogat," pojasnjuje Papež. Kmetijstvo po njegovih besedah je donosno, vendar so tudi vložki veliki, saj na primer za obdelavo zemlje kmet potrebuje stroje, hkrati pa tudi čas, da pridelek zraste.

"Redkim kmetom je rožnato, na lestvici krize je kmet nekje pri vrhu, ni pa mu najhujše," pravi naš sogovornik in dodaja, da drži, da morda kmetje pogosto niso eksistencialno ogroženi, saj sami pridelajo hrano, so pa pogosto socialno ogroženi, saj ne zmorejo vplačevati prispevkov.