Minuli konec teden je potekal seminar za zamejske učitelje, na katerem so ob primerjavi praks in izmenjavi mnenj razkrili tudi velike težave šol v Porabju in mačehovski odnos madžarske države do njih.
V porabskih šolah imajo tedensko pet ur slovenščine, peta ura pa naj bi bila namenjena prav lokalnim vsebinah, o katerih se pogovarjajo slovensko. V začetku je bilo to mišljeno kot samostojen predmet, vendar se je zalomilo pri denarju.
Na zamejskih šolah najslabši pogoji v Porabju
Izmenjava mnenj med udeleženci seminarja pa je tudi pokazala, da so pogoji za poučevanje na zamejskih šolah najslabši prav v Porabju. "Še nikoli v šolstvu v Porabju ni bilo tako težko, kot je zdaj, čeprav vlagajo slovenski in porabski prosvetni delavci več truda," ugotavlja Pergerjeva. Ohranjanje slovenskega jezika je najtežje pri najmlajših generacijah. V slovenskih družinah se slovensko skorajda ne govori več, razen tam, kjer družine živijo s starimi straši.
Madžarska država pozabila na Porabje
Največ je za to kriva madžarska država, ki se ukvarja predvsem z globalnimi problemi, na ta konec pa je pozabila. Vprašanje pa je, se sprašuje Pergerjeva, ali ima za to tudi interes, in pri tem spomnila na nedavne spremembe ustave, ki niso v prid manjšinam. Zato pa bi se morala posredno bolj vključiti slovenska država z ekonomski vlaganji, recimo z gradnjo kakšne tovarne, kjer bi se govorilo slovensko. "Danes zgolj s knjigami, petjem in plesom ne moremo ohranjati vitalnosti manjšine," konča Pergerjeva.
2
