Sobota,
18. 6. 2016,
18.09

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,45

1

Natisni članek

Natisni članek

Parada ponosa

Sobota, 18. 6. 2016, 18.09

7 let, 1 mesec

Parada ponosa v Ljubljani

Parada ponosa: Homofobija je družbena bolezen #foto #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,45

1

Parada ponosa 2016 | Foto Bojan Puhek

Foto: Bojan Puhek

V Ljubljani je danes potekala tradicionalna, že 16. Parada ponosa. Pohoda po ljubljanskih ulicah se je udeležilo rekordno število ljudi, po ocenah organizatorja okoli 1.500.  

Z današnjo parado po središču Ljubljane se je sklenil festival Parada ponosa. Udeleženci so se najprej zbrali na Metelkovi, nato pa od tam šli po ljubljanskih ulicah. Z zapisi "Homofobija je družbena bolezen" in "V omari sonce ne sije" so opozarjali na aktualne družbene probleme.

Zbrane je na Metelkovi pozdravil tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez. Dejal je, da se je dogodka udeležil, ker je za enakopravnost vseh državljanov. Kot je izpostavil, je na tem področju še vedno potrebnega precej dela, zato je prav, da se podpre tudi takšne akcije.

Janković: Ljubljana parade ne potrebuje več

 V središču mesta, kjer se je parada končala, pa je udeležence sprejel ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je poudaril, bodo v Ljubljani vedno podpirali dogodke, kot je Parada ponosa, čeprav je slovenska prestolnica zaradi splošne podpore istospolno usmerjenim po njegovih besedah pravzaprav ne potrebuje več.

Po napadu v ZDA so se provokacije pojavile tudi v Sloveniji

Predsednica Društva parada ponosa Simona Muršec pa je v nagovoru poudarila, da je Parada ponosa dan, ko si vsi po krivem zapostavljeni svoje dostojanstvo brezkompromisno vzamejo nazaj. "Omogoča prostor svobode tisti dan v letu, ko je vsakdo točno to, kar je," je dejala.

Z Ljubljanskega gradu so obesili mavrično zastavo.  | Foto: Bojan Puhek Z Ljubljanskega gradu so obesili mavrično zastavo. Foto: Bojan Puhek

Kritizirala je tudi zaničevalen odnos do vseh drugih posameznikov, ki jih družba iz različnih razlogov obravnava kot drugačne. Pri tem je izpostavila predvsem begunce in uporabnike območja nekdanje tovarne Rog. Ostro je obsodila tudi napad v gejevskem klubu v ameriškem mestu Orlando, ki je po njenih besedah posledice pustil tudi v slovenskem prostoru. Kot je dejala, je po napadu namreč mogoče opaziti povečano število predvsem spletnih pozivov k ponovitvi takšnih dejanj tudi pri nas.

Prva parada ponosa je potekala leta 2001

Prvo parado ponosa pri nas so organizirali leta 2001, kot odziv na dogodek v enem od ljubljanskih lokalov, kjer varnostniki vstopa niso dovolili gejevskemu aktivistu, češ da "lokal ni za tako vrsto ljudi". Kot prvo parado ponosa v svetu sicer štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za proslavo različnosti in promocijo strpnosti.