Ponedeljek, 19. 8. 2019, 19.34
5 let, 4 mesece
V Ljubljani odprli nov trg #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,47
Največje letošnje državno praznovanje - 100 letnica priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ima po vrhuncu na sobotni proslavi v Beltincih še nadaljevanje v Ljubljani.
V prestolnici so obnovili Prekmurski trg. Gre za ureditev doslej zanemarjenega trikotnika med Poljanskim nasipom ob Ljubljanici in Poljansko cesto. V majhen park, doslej znan po brezdomcih in pijancih, bo čez nekaj tednov prišel še spomenik. V obliki 340 lončenih posod, le da bodo iz marmorja, ki ponazarjajo obdobje, ko so med 6. in 12. stoletjem Slovani poselili Prekmurje.
Trg se nahaja v križišču Poljanske ceste, Poljanskega nasipa in Rozmanove ulice. Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je ob tem poudaril pomen narodne, kulturne in jezikovne pripadnosti slovenstvu med Prekmurci.
Po Kučanovi oceni je Prekmurje z letošnjim obeleževanjem okrogle obletnice vse leto vstopilo v zavest Slovencev močneje kot kdaj koli v teh minulih sto letih. "Zbudilo je zanimanje za svojo posebno kulturo, jezik, zgodovino, za trdo življenje na prekmurski zemlji in za svojo posebno pot v skupno slovensko domovino," je ocenil v nagovoru pred polnim trgom.
Ob tem je spomnil na številne osebnosti, ki so po njegovih besedah vsaka po svoje in ob svojem času prispevale, da se je slovenstvo v svetu med Muro in Rabo ohranjalo.
Janković: Trg je primeren za številne prireditve
"Ta trg bo živel in bo tudi primeren za številne prireditve, ki jih imamo v Ljubljani. Mislim, da bo prevzel eno pomembno vlogo," je ocenil ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je dejal v nagovoru, je posebna čast, da lahko praznik obeležijo skupaj in tudi pokažejo, kako skupaj bivati.
Župan Murske Sobote Aleksander Jevšek se je zahvalil ljubljanski občini, da so tudi Prekmurci po vzoru Primorske v Ljubljani dobili svoje obeležje.
Šarec Slovencem na Madžarskem obljubil finančno pomoč
Priključitev Prekmurja je največji narodnostni dosežek Slovencev, ko smo s koncem Avstroogrske sicer dobili novo domovino v stari Jugoslaviji, vendar za lep čas izgubili Primorsko in za vedno lep del Koroške. Na skrajnem vzhodu pa Porabske Slovence.
Devet slovenskih vasi s šest tisoč Slovenci je z razpadom monarhije po koncu 1. svetovne vojne ostalo na Madžarskem, na 94 kvadratnih kilometrih v obliki trikotnika, na drugi strani reke Rabe.
Tam po stotih letih močne madžarske asimilacije živi le še peščica tistih, ki zase pravijo, da so Slovenci. Zato je velik izziv, kako je v pokrajini na koncu sveta zadržati mlade ljudi in jih spomniti, naj ne pozabijo svojih korenin.
