Sreda,
14. 9. 2011,
15.13

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

družinski zakonik

Sreda, 14. 9. 2011, 15.13

8 let, 7 mesecev

V kampanji Za vse družine izpostavljajo pozitiven doprinos družinskega zakonika

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Koordinator kampanje Za vse družine Mitja Blažič je na novinarski konferenci opozoril na agresivnost kampanje pri zbiranju podpisov za referendum proti družinskemu zakoniku.

Ob tem pa je poudaril pozitiven doprinos zakonika, ki bo istospolnim dodelil socialne pravice ter dal družini veliko vrednost.

"Argumenti nasprotnikov zakonika ne držijo"

Blažič je pojasnil, da pobudniki referenduma v kampanji proti družinskemu zakoniku uporabljajo argumente, ki ne držijo. Med njimi je izpostavil dejstvo, da glede skupne posvojitve otrok istospolni partnerji v družinskem zakoniku niso omenjeni, saj jim ta dovoljuje le enostransko posvojitev bioloških otrok svojih partnerjev.

"Družine ne bomo razvrednotili" Prav tako se ne strinja z argumentom podpornikov referenduma, da družinski zakonik prinaša razvrednotenje družine. Po njegovem mnenju je definicija družine bolj vključujoča kot dosedanja, saj priznava tudi enostarševske, reorganizirane in istospolne družine.

Kot je dodal, družinski zakonik tudi ne odpira vrat do umetne oploditve in nadomestnega materinstva, saj so po slovenski zakonodaji prepovedani. Prav tako pa so po njegovem absurdni argumenti o zlorabi pri dedovanju.

Zakon pa, kot izpostavlja Blažič, prinaša temeljne zakonske pravice za istospolne pare kot so zdravstveno zavarovanje po partnerju, vdovska pokojnina, sklenitev partnerske skupnosti ter ureditev statusa rejniških in enostarševskih družin.

"Referendum lahko diskriminira manjšino Pravna strokovnjakinja Barbara Rajgelj pa je med drugim poudarila, da lahko referendum diskriminira manjšino, saj gre za zlorabo večine proti manjšini. Po njenem prepričanju je namen pobudnikov referenduma stigmatizacija manjšine in njihovo izključevanje.

Odločitev o pobudi za presojo o ustavnosti referendumskega vprašanja pa pričakuje sredi meseca oktobra. Ob tem se sprašuje ali ima ljudstvo vedno prav na referendumu. Referendum je po njenem mnenju človekova pravica, ki je omejena s človekovimi pravicami tistih, ki so v zakonodaji obravnavani kot neenaki.

Rajgeljeva je izpostavila problem informiranosti

Ob tem je še pojasnila, da ne bi bil nikakršen precedens, če bi ustavno sodišče zavrnilo tokratni referendum. Od leta 2006 je od štirih pobud namreč zavrnilo tri.

Na koncu je Rajgeljeva še poudarila problem informiranosti. Meni namreč, da morajo racionalne odločitve temeljiti na informiranosti ljudi.

"Definicija v zakoniku ne diskriminira" Sociologinja Tanja Rener pa je dejala, da je definicija družine v zakoniku najboljša, ker ne diskriminira, vključuje največ vrst družin ter postavlja v središče otroka. Ob tem je dodala, da po njenem prepričanju družina ni v krizi, saj jo veliko Slovencev postavlja med vrednotami na prvo mesto ter ji tudi najbolj zaupa.