Četrtek,
27. 10. 2011,
13.22

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Huda jama povojni poboji

Četrtek, 27. 10. 2011, 13.22

8 let, 8 mesecev

V Hudi jami poklon žrtvam pobojev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Poslanec SDS Vinko Gorenak je danes kot predstavnik državnega zbora ob bližnjem dnevu spomina na mrtve položil venec pred Barbarin rov v Hudi jami pri Laškem.

Tam so marca leta 2009 našli prikrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev. Ob tem si je ogledal tudi prvič predstavljeno kostnico s posmrtnimi ostanki 800 žrtev povojnih pobojev. Polaganja vencev sta se udeležila tudi predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman in predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Bojan Železnik. Gorenak: Vsako človeško bitje potrebuje grob Kot je po ogledu Barbarinega rova in kostnice dejal Gorenak, je po 28 letih dela v policiji videl že marsikaj, to, kar je videl danes, pa je nekaj, za kar je težko izbrati prave besede. Po njegovem mnenju se je na tem mestu zgodil zločin, ki pa se žal ni zgodil le enkrat. "To, da se je zgodil zločin, ki se ne bi smel, je nekaj najhujšega. Vendar smo bili priča še enemu zločinu, ko se v celotnem povojnem obdobju tukaj ni zgodilo nič in je bilo vse skupaj prikrito. Tisto, kar pa se dogaja danes, da po toliko letih samostojne Slovenije še vedno nismo sposobni zagotoviti groba za te ljudi, pa je nova sramota," je dejal Gorenak, ki je prepričan, da vsako človeško bitje potrebuje grob, tega pa ti ljudje doslej še niso dobili. Prizadevanje za pridobitev statusa kulturnega spomenika ter odprtje jame za javnost Sicer pa je komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč današnji obisk Hude jame izkoristila tudi za sestanek, s katerim želi pred koncem svojega drugega mandata opozoriti na nedopustne razmere, v katerih je del žrtev izkopan, del pa jih ostaja v rovih. Ob tem predsednik komisije Jože Dežman meni, da bi morala javnost imeti pravico do vpogleda v stanje ter do odločitve ali je primeren končni pokop žrtev v jami ali izven nje, prav tako si prizadevajo za pridobitev statusa kulturnega spomenika državnega pomena ter odprtje jame za javnost. "Programska načela komisije so bila sistematično kršena" "Ta trenutek potekajo dogovori za uresničitev odločbe rudarske inšpekcije, kar vključuje trajno zaščito prvega jaška, da bo možen nadaljnji izkop, ter sanacijo drugega jaška. Sicer pa so bila vsa programska načela komisije vsaj v zadnjih dveh letih sistematično kršena, enako pa velja tudi za skoraj vse člene zakona o vojnih grobiščih," je dejal Dežman, ki sicer ne ve, ali bi krivdo za to pripisal ministru Ivanu Svetliku ali pa je od njega močnejša kakšna "nevidna taca". V Barbarinem rovu trenutno odkopanih in shranjenih okoli 800 okostij V Barbarinem rovu je ta trenutek odkopanih in shranjenih okoli 800 okostij, ki so bili prenešeni v kostnico. Dela so ustavili pri 13 metrih globine jaška, globok pa je 48 metrov, zato se po ocenah strokovnjakov sodne medicine pričakuje vsaj še 2000 žrtev. Po Dežmanovih besedah gre pri doslej najdenih posmrtnih ostankih za Slovence, najverjetneje za zadnjo skupino pripeljano iz Teharij.