Ustavno sodišče priznava, da sodstvo doživlja upravičene, a kdaj tudi neupravičene kritike (video)

V ta namen je na današnji slovesnosti ustavnega sodišča ob dnevu ustavnosti poudaril letošnje dosežke sodišča, ki je ob 1.210 zadevah, prejetih letos, rešilo 1.180 zadev.

Nerešenih zadev iz prejšnjih let ostaja 913, sicer pa so ustavni sodniki letos reševali predvsem ustavne pritožbe, sledijo pa pobude za oceno ustavnosti. Glede na te številke Mozetič pravi, da delajo s skrajnimi zmožnostmi in močmi.

Letos so se sodniki ukvarjali s široko paleto vprašanj, od davka na nepremičnine do razpisa volitev v državni zbor, je našteval. Nobene odločitve pa ni sprejel posamezni ustavni sodnik, zato sta morebitni arbitrarnost in pristranskost posameznega sodnika izključeni, je dejal Mozetič.

Zagotavlja, da nalogo opravljajo strokovno, pošteno, nepristransko Ob tem zagotavlja, da ustavni sodniki svojo nalogo opravljajo strokovno, pošteno, nepristransko ter iščejo ustavnopravne in pravične rešitve. Pri svojem delu namreč izhajajo iz temeljnega izhodišča naše ustave, človekovega dostojanstva. Kritike o pristranskosti ne sprejema, a očitno je "navada v Sloveniji, da se nekoga popredalčka in nato ti glede na to očitajo pristranskost", je dodal v izjavi medijem po slovesnosti.

Glede zakonov, ki jih dobivajo v presojo, pa je Mozetič poudaril, da bi moral biti glavni cilj zakonodajalca, da sprejema zakone, ki so v skladu z ustavo. Ta cilj bo dosežen, ko bomo zakone skrbno pripravljali, zakonodajni postopek pa bo tak, da se bo poslušalo in obravnavalo vsa vprašanja.

Ena od najodmevnejših zadev, s katero se sodišče trenutno ukvarja, je zadeva Patria. V izjavi medijem je poudaril, da bo končna odločitev znana takrat, ko jo bodo sprejeli. Za soglasno odločitev o zadržanju sodbe Janezu Janši Mozetič ne ve, kakšno znamenje bi lahko bila. "O tem se ugiba, da kaže na nekaj, kar bo na koncu, ampak v načelu tega ne kaže," je dodal.

Mozetič: Najbrž je vedno mogoče biti boljši Mozetič je sicer v govoru nadaljeval, da dan ustavnosti praznujemo kot opomin na zavezo, ki smo jo sprejeli z ustavo, z namenom zagotovitve svobode in pravične družbe, je nadaljeval. Najbrž je vedno mogoče biti boljši, je razmišljal, a ustavno sodišče je po njegovih besedah kar najbolj izpolnilo svojo nalogo varuha temeljnih pravic in svoboščin.

Kot slavnostni govornik je danes nastopil predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Dean Spielmann, vabilo je, kot je dejal v nagovoru v francoščini, sprejel z velikim veseljem.

Po njegovem ustavno sodstvo igra ključno vlogo v mehanizmu Evropske konvencije o človekovih pravicah, prepričan pa je, da bo ta vloga postajala tudi vedno bolj pomembna.

"Tako je v Sloveniji in tega se lahko le veselim" V zvezi s tem je opozoril na odnos ustavnega sodišča z državljani. Kadar je pravno sredstvo za odpravo kršitev človekovih pravic mogoče vložiti na ustavno sodišče in če je to učinkovito, so človekove pravice bolje varovane. "Tako je v Sloveniji in tega se lahko le veselim," je dejal. Po njegovem je treba dati prednost neposrednemu dostopu državljanov do ustavnih sodišč. Če imajo namreč državljani možnost svojo zadevo predložiti svojemu nacionalnemu ustavnemu sodišču, to pomembno olajša vlogo strasbourškega sodišča.

Spielmann je spomnil tudi, da se bodo odnosi med ustavnimi sodišči in Evropskim sodiščem za človekove pravice še poglobili. Po ratifikaciji Protokola številka 16 bodo namreč ustavna sodišča držav, ki so protokol ratificirala, evropsko sodišče prosila za svetovalno mnenje o načelnih vprašanjih razlage ali uporabe pravic in svoboščin, ki jih določa konvencija o človekovih pravicah.

To mnenje sicer ne bo zavezujoče, se bo pa institucionaliziral dialog. Prepričan je, da se bo s tem okrepila avtoriteta ustavnih sodišč. Zadeve se bodo namreč rešile že na nacionalni ravni. Slovenija je bila med prvimi državami, ki so podpisale omenjeni protokol.

Spielmann je po slovesnosti na ustavnem sodišču obiskal še pravosodno ministrstvo, kjer ga je sprejel minister Goran Klemenčič. Predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice je spremljal slovenski sodnik na tem sodišču Boštjan M. Zupančič.

Na današnji slovesnosti na ustavnem sodišču so se zbrali slovenski pravosodni vrh, nekdanji ustavni sodniki, predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Milan Brglez, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in tudi predstavniki največjih verskih skupnosti.