Četrtek,
8. 5. 2014,
15.13

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

ustavno sodišče

Četrtek, 8. 5. 2014, 15.13

8 let, 8 mesecev

Ustavno sodišče dovolilo referendum o arhivih 8. junija

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Ustavno sodišče je na današnji seji zavrnilo zahtevo za razveljavitev odloka o referendumu o arhivski noveli. Referendum bo tako lahko potekal 8. junija.

Ustavno sodišče je na današnji seji zavrnilo zahtevo za razveljavitev odloka o referendumu o arhivski noveli, ker je ocenilo, da na njeni podlagi ne bo moglo odločiti o nobenem pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Referendum bo tako lahko potekal 8. junija, kot to predvideva odlok.

Ustavno sodišče: Pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj Kot je zapisano v kratki obrazložitvi, ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. "Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka ustavno sodišče le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je zavrnilo," je zapisano v odločitvi. Slednjo je sicer sodišče sprejelo soglasno.

Zahtevo za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih je v imenu pobudnikov referenduma konec aprila na ustavno sodišče vložila poslanka SDS Eva Irgl, sicer prvopodpisana pod referendumsko zahtevo, ki jo je podpisalo več kot 46.000 volivk in volivcev.

Irglova državljane poziva k udeležbi na referendumu Irglova je ob današnji odločitvi ustavnega sodišča državljanke in državljane pozvala, naj se referenduma udeležijo. Zapisala je, da odločitev ustavnega sodišča obžaluje.

To namreč pomeni, da bodo stroški za referendum višji, kot bi bili, če bi referendum potekal hkrati s predčasnimi parlamentarnimi volitvami ali pa lokalnimi volitvami.

Irglova, ki je v imenu predlagateljev referenduma odlok o njegovem razpisu tokrat že drugič poslala v presojo ustavnemu sodišču, ocenjuje, da bi bila zaradi težke finančne situacije, v kateri je država, najbolj racionalna odločitev, če bi se pri določitvi datuma referenduma sledilo dvema kriterijema, in sicer smotrnosti porabe javnih sredstev ter najvišji možni udeležbi volivk in volivcev pri glasovanju.

V ustavni pobudi je zato predlagala, da bi se zakonodajni referendum izvedel sočasno z jesenskimi lokalnimi volitvami, "saj bi se na ta način lahko zagotovil tudi kvorum, ki je potreben za veljavnost referenduma, odpravljen pa bi bil tudi vsak dvom v legitimnost odločitve".

Koalicija bo morala prevzeti odgovornost za 2,2 milijona dodatnih stroškov Razočarana je, da je koalicija vztrajala na samostojnem dnevu za referendum in to ob zavedanju, da bomo v tem času poleg referenduma odšli vsaj na troje volitev. Pri tem pa opozarja, da bo koalicija strank, ki je predlagala samostojen datum za referendum, morala prevzeti odgovornost za visoke stroške referenduma, ki bodo tako vsaj za 2,2 milijona evrov višji.

Kot je zapisala, pa odločitev ustavnega sodišča spoštuje. Državljanke in državljane je pozvala, da se v "čim večjem številu udeležijo referenduma proti zapiranju arhivov Udbe in s tem pokažejo, da je vprašanje zgodovinske resnice pomembno vprašanje in da z zavrnitvijo novele zakona omogočijo vsem raziskovalcem, da lahko nemoteno in brez političnih pritiskov raziskujejo našo polpreteklo zgodovino".