Uniforma, ki je človeška (foto)

Po tem, ko smo bili v imenu varovanja Schengena, kar je sicer Madžarska ob svojem petkovem ukrepu zaprtja meja dodatno poostrila, pred mesecem na hrvaško-slovenskih mejah priča strumnim vrstam slovenskih specialcev in policistov, ki so onemogočali beguncem in migrantom prehod meje, je slika v teh dneh nekoliko drugačna.

V medsebojnem dogovarjanju med državami je prehajanje meje med Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo zdaj beguncem in migrantom do držav, kjer želijo zaprositi za mednarodno zaščito, (za zdaj) omogočeno.

V usklajeni meddržavni akciji sprejemanje beguncev in migrantov poteka brez zapletov, kot je to bilo mogoče spremljati tudi na terenu od včerajšnjega prihoda vlaka v Čakovec in nadaljnjih prevozov do sprejemnih in nato nastanitvenih centrov v Sloveniji, od koder pa so prebežniki po opravljeni registraciji pot organizirano s strani slovenske policije nadaljevali do Avstrije.

Policist dvignil deklico, ki se je spotaknila V koordiniranem sprejemanju beguncev in migrantov je tako bilo mogoče za razliko od omenjene pretekle situacije, kot na primer na slovensko-hrvaškem mejnem prehodu Obrežje in Harmica/Rigonce mogoče, vsaj včeraj v nastanitvenemu centru Šentilj, občutiti tudi drugačno obravnavo beguncev.

Tako kot je bila človeška gesta policista, ki je med spremljanjem skupine beguncev na Šentilju peš iz Slovenijo v Avstrijo, deklico, ki se je spotaknila in močno jokala, dvignil v naročje in ob boku njene družine odnesel do druge strani mejnega prehoda. Dogodek je v objektiv ujel naš fotograf Matej Leskovšek.

Ob prihodu vlaka iz Čakovca v Središče ob Dravi, kamor je včeraj ob 22. uri prispel vlak s 1.200 begunci in migranti, je tako podajanje steklenice vode skozi okno vlaka med eno od prisotnih na tamkajšnji postaji in beguncem, s svojo pomočjo prestregel na primer tudi slovenski specialec. S to gesto pa se je tako vsaj za trenutek omehčal oklep represivnega in varnostnega organa, ki ga predstavlja in udejanja.

Policisti naj begunce in migrante prepoznavajo kot soljudi Ljudje, ki bežijo z vojnih območij, politično in ekonomsko nestabilnih področij, so v ranljivih okoliščinah. Pri čemer pa so na tej poti in pred zidovi migracijske politike Evrope vedno znova razčlovečeni. Njihovi najpogostejši stiki, ob humanitarnih delavcih in prostovoljcih, na tej poti pa so ravno s policisti, ki jih s svojim obravnavanjem in dojemanjem predvsem naj prepoznavajo kot soljudi.

Kar pa je seveda sporočilo ne le za posameznike in posameznice v uniformah, ampak za vse nas. In kot lahko zaključim z besedami sociologa Jožeta Vogrinca, ki je na nedavnem festivalu Odprtih meja v svojem predavanju kritično opozoril, da "biti Evropejec je status", podeljen po podlagi političnega selekcioniranja, neenakovredne obravnave posameznikov in posameznic, razvrščene na "boljše in slabše statuse." Pri čemer ne gre za človeško, temveč politično resničnost utemeljeno v strahu, ksenofobiji in izključevanju drugega, drugačnega in različnega.