UKC ni varen za operiranje otrok s srčnimi napakami (video)

Dva meseca po nastanku in po tem, ko so v javnost že pricurljale številne informacije, Zdravniška zbornica Slovenije vendarle predstavlja vsebino poročila o nadzoru nad otroško srčno kirurgijo v UKC Ljubljana. Izvedbo nadzora je zbornici pred dobrim letom naložilo ministrstvo za zdravje, in sicer po tem, ko so na dan prišle informacije, da naj bi zaradi sporov med zdravniki in neustreznega načina dela na UKC v Ljubljani umrlo več otrok.

Izredni strokovni nadzor je izvedla petčlanska komisija v sestavi kardiovaskularni kirurg Igor Gregorič, pediatra Metka Derganc in Andrej Robida ter nizozemska kardiotorakalna kirurga Tjark Ebels in Mark Hazekamp.

Za izdelavo poročila, ki ima 160 strani, so potrebovali leto dni. Izdelano je bilo pred dvema mesecema, potem so ga prevedli iz angleščine v slovenščino ter vsem obravnavanim v nadzoru dali 15 dni časa za pripombe.

Poročilo do danes uradno še ni bilo razkrito, kljub temu pa so v javnost že pricurljale številne informacije o tem, da je komisija največjo odgovornost pripisala izraelskemu kirurgu Davidu Mishalyju in njegovemu slovenskemu učencu Robertu Blumauerju ter takratnemu vodstvu UKC Ljubljana. V večini obdobja 2007–2014, na katerega se je nadzor nanašal, sta UKC vodila Simon Vrhunec in Brigita Drnovšek Olup.

Temu je pritrdila tudi uradno razkrita vsebina poročila o nadzoru.

Kaj komisija očita programu otroške srčne kirurgije v Sloveniji: - veliko neskladje v številu operacij po različnih virih, - pomanjkanje vpisov operacij v bazo podatkov pristojnega evropskega združenja, - sum, da več kot 15 odstotkov dokumentacije manjka ali je založena, - prisotnost glavnega kirurga le tri do šest dni na mesec, - prelaganje odgovornosti s strani glavnega kirurga na neizkušena mlajša kirurga, - pomanjkanje otroških kardiologov in anesteziologov, - število operacij ne dosega pogojev za primerno strokovno kondicijo.

Očitki z etičnega vidika: - odsotnost komuniciranja med zdravniškim osebjem, - neustrezna komunikacija in slabi odnosi med osebjem, - neustrezno izobraževanje mlajših kirurgov, ki ni bilo v skladu z mednarodnimi smernicami, - reševanje sporov pred očmi javnostmi, predvsem pa staršev otrok, s čimer se ogroža človeško dostojanstvo.

Odgovornost za slabe in pomanjkljive odnose je komisija pripisala tako posameznikom kot tudi vodstvu, ki se ni odzvalo na porušene odnose med osebjem.

Primeri štirih smrti otrok podani na tožilstvo Komisija ugotavlja tudi, da je vodstvo vedelo za nepravilnosti, a kljub temu ni preverilo dvomov o veljavnosti prikazanih rezultatov programa v preteklih letih. Med samim potekom izvajanja nadzora pa vodstvu največje slovenske bolnišnice očitajo neodzivnost pri sodelovanju, saj do zaključka nadzora ni izročilo dokumentacije, ki so jo prek zdravniške zbornice zahtevali že pred enim letom.

Kot je ob predstavitvi vsebine poročila dejal predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, je bil ravno to tudi ključni razlog, da poročilo ni bilo izvedeno do konca lanskega leta, kot je bilo predvideno, ampak šele letos poleti.

Predvsem so bili pomanjkljivi podatki za leto 2012, ki jih je komisija morala kar sama vnesti v bazo in jih je analizirala. Pri tem je našla kar štiri primere, v katerih bi bilo mogoče preprečiti smrt otroka. Kot je povedal Radovan Hojs iz odbora za strokovna medicinska vprašanja pri zbornici, so bili ti primeri že predani tožilstvu in jih bo treba še dodatno priporočiti.

Otroci s srčnimi napakami so bili v UKC Ljubljana resno ogroženi Končno stališče komisije je, da je bila varnost otrok v obdobju 2007–2014 resno ogrožena. Prav tako v tem trenutku ni ustreznih varnostnih pogojev, da bi UKC lahko nadaljeval z izvajanjem operacij.

Ministrstvu za zdravje pa je zdaj naloženo, da razišče okoliščine pomanjkanja dokumentacije, saj si zaradi ugleda v tujini ne bi smelo dopustito, da bi delo ostalo opravljeno zgolj na pol.

Ukrepi zoper odgovorne Ukrepov zoper odgovorne za zdaj ne bo, saj, kot poudarjajo na zbornici, je trenutno še vedno nemogoče trditi, ali so rezultati programa dobri ali ne, ker podatki niso niti točni. Zato je najprej treba dopolniti celotno dokumentacijo, če ta sploh obstaja.

"S tem poročilom smo si po večletni agoniji postavili ogledalo v mednarodnem prostoru. Verjamem, da komu njegova podoba ne bo všeč, a je pa velika večina tistih, ki bodo verjeli, da je poročilo dobronamerno," je dejal Možina, ki si želi, da bi s skupnimi močmi stroke, staršev in pristojnih institucij, a brez politike, oblikovali najboljšo možnost za izvajanje programa otroške srčne kirurgije.

Predsednik zdravniške zbornice si želi tudi, da bi obdržali program v Ljubljani, a si v tem trenutku tega ne upa trditi.