Tudi pršut iz madžarskega prašiča se lahko imenuje kraški pršut

Slovenijo je v začetku novembra razburila afera s spornim mesom, ko se je v izdelkih slovenskih proizvajalcev pojavilo meso iz avstrijske klavnice, ki ni izpolnjevalo predpisanih zahtev. Kot se je izkazalo, je bilo avstrijsko meso tudi v izdelkih, ki so bili poimenovani tako, da bi lahko potrošnik upravičeno sklepal, da vsebujejo le slovensko meso.

Trgovci in proizvajalci namreč pri poimenovanju mesnih in drugih izdelkov pogosto uporabljajo pridevnike slovensko, domače in podobno, tudi če meso prihaja iz tuje države in je bilo v Sloveniji le predelano. Več v članku Kako je lahko v "slovenskih" izdelkih avstrijsko meso.

Vse to je v skladu z evropsko zakonodajo, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu, kjer pravijo tudi, da je osnovni namen zakonodaje s področja označevanja živil, da se potrošniku zagotovi vse potrebne informacije, na podlagi katerih se bo odločil, ali bo določeno živilo kupil, vključno s podatki o poreklu živila, posebnimi zahtevami glede njegove uporabe, ravnanja z njim ipd.

Kraški pršut ima oznako zaščitena geografska označba, a to ne pomeni, da so uporabljena prašičja stegna slovenskih prašičev, ampak da je postopek izdelave pršuta (soljenje, sušenje...) potekal na Krasu. Foto: Ana Kovač

A kot so nam še sporočili z ministrstva, je navajanje porekla živil v končnem izdelku trenutno v vseh državah EU (to določa uredba št. 1169/2011) predpisano samo v nekaterih primerih, in sicer:

-za sveže ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso,

- za sektor sadja in zelenjave (samo določene kategorije, na primer za jabolka, hruške, breskve in nektarine, jagode, kivi, namizno grozdje, agrume (pomaranče, limone, mandarine in križanci, kot so klementine, tangerine, satsuma), papriko, paradižnik, solato, kodrolistno endivijo in endivijo eskariol),

- za med.

- za olivno olje.

Poreklo je tam, kjer je bila opravljena zadnja bistvena predelava

V preostalih primerih pa omenjena uredba predpisuje, da se poreklo končnega izdelka določa po carinski zakonodaji, ki predpisuje, da ima izdelek poreklo države ali ozemlja, kjer je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.

V Sloveniji samooskrba s prašičjim mesom znaša med 30 in 40 odstotki, zato je veliko svinjskega mesa uvoženega. Foto: STA ,

Ministrstvo: Neresno pričakovati, da bo v izdelkih slovensko svinjsko meso

"V primeru svinjskega mesa, kjer Slovenija ne dosega niti polovice samooskrbnosti s svežim mesom, je neresno oziroma skoraj naivno pričakovati, da bo svinjsko meso uporabljeno kot surovina za proizvodnjo mesnih izdelkov slovenskega porekla," so zapisali in spomnili, da "se eden do ponosov slovenske živilske industrije - sušeni kraški pršut - že desetletja proizvaja iz svinjskega mesa, ki ni slovenskega izvora".

Kraški pršut ima oznako zaščitena geografska označba, ki pa, kot vidimo, ni zagotovilo, da je tudi samo meso iz Slovenije. Z zaščiteno geografsko označbo so namreč označeni kmetijski pridelki in živila, ki so pridelani ali predelani na določenem geografskem območju, njihovo kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda pa je mogoče pripisati temu geografskemu območju.

Prašičje stegno, ki je, na primer, iz Madžarske in je zorjeno na Krasu, kjer so posebne podnebne značilnosti, je lahko označeno kot kraški pršut z zaščiteno geografsko označbo.

Pri zaščiteni geografski označbi ni nujno, da so tudi surovine z določenega območja. Na določenem geografskem območju mora potekati vsaj ena od faz proizvodnje, surovine pa lahko izvirajo z drugega območja.

"Vrhunski slovenski izdelek"

Proizvajalci pršutov, združeni v Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Mesne industrije Slovenije, pravijo, da je kraški pršut "vrhunski slovenski mesni izdelek, ki s svojo edinstveno proizvodnjo in pridelavo uspešno združuje podnebne posebnosti kraškega območja z bogato tradicijo znanja in mojstrstva".

Proizvajalci ne skrivajo, da meso za pršut kupujejo tudi v tujini. Kot so zapisali na svoji spletni strani, kupujejo sveža prašičja stegna tako na območju Slovenije kot v članicah EU. Celoten tehnološki postopek od soljenja do priprave tržnih oblik kraškega pršuta pa poteka na Krasu.

Zaščitena označba porekla: tudi surovine morajo biti s predpisanega območja

Ko govorimo o oznaki zaščitena geografska označba, moramo bralca opozoriti na podobno oznako, in sicer oznako zaščitena označba porekla. Pri tej shemi je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom bolj močna kot pri shemi zaščitena geografska označba. Vsi postopki pridelave in predelave morajo pri tej oznaki namreč potekati na predpisanem geografskem območju, s katerega morajo biti tudi vse uporabljene surovine. Tako označena sta v Sloveniji na primer Piranska sol in sir Tolminc.

Pri oznaki zaščitena označba porekla morajo vsi postopki pridelave in predelave potekati na določenem geografskem območju.

Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, gre pri poimenovanjih živil za neposredno uporabljivo zakonodajo EU, ki velja za celotno ozemlje Unije, "zato ministrstvo ne more uveljavljati nacionalnih predpisov, ki bi drugače urejali omenjeno področje".

"Ne glede na to pa si ministrstvo prizadeva, da se možnost navajanja porekla oziroma zagotavljanja slovenskega porekla surovin lahko uveljavi skozi različne sheme kakovosti. Tak primer je Izbrana kakovost - Slovenija. Znak Izbrana kakovost – Slovenija namreč zagotavlja, da ste kupili hrano, ki je bila pridelana in predelana v Sloveniji, ki je višje kakovosti in je bila dodatno kontrolirana," so zapisali. Več o tej oznaki lahko preberete tukaj.

O oznakah so pred časom poročali tudi v oddaji Planet 18:

Preberite še:

Novice Kako je lahko v "slovenskih" izdelkih avstrijsko meso

Novice Novi umiki spornega avstrijskega mesa, končni seznam v sredo ali prihodnji teden #video

Novice Mesne izdelke umaknili tudi Engrotuš, Lidl, Hofer in Mercator #video