Pahor bo ministrstvo za javno upravo vodil ob pomoči generalne sekretarke vlade Helene Kamnar. Boštjan Žekš, ki bo prevzel ministrstvo za kulturo, je sicer minister brez listnice, odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Premier Borut Pahor bo predlog za imenovanje novih začasnih ministrov prihodnji teden poslal v državni zbor. Novi ministri naj bi resorje, s katerih so ta teden odstopile ministrice Zares Darja Radić, Majda Širca in Irma Pavlinič Krebs, prevzeli za tri mesece.
Korak k zmanjševanju zaposlenih v državni upravi
Kot so zapisali v premierjevem kabinetu, se je Pahor za prevzem ministrstva za javno upravo odločil zato, ker "namerava zaključek mandata posvetiti tudi zmanjševanju zaposlenih v državni upravi in spremembam zakona o vladi, s katerim bi formalno zmanjšali število članov vlade".
Da bi Boštjan Žekš lahko opravljal naloge, ki so mu dodeljene, bo službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko v prihodnje vodil nov državni sekretar, ki ga bo določil predsednik vlade. Kot pojasnjujejo v kabinetu, gre za položaj koordinatorja, ki je odgovoren za črpanje evropskih sredstev, zato si želi predsednik vlade vzeti še nekaj razpoložljivega časa za najprimernejšo odločitev.
Žekš bi ministrstvo prevzel najdlje do jeseni
Žekš upa, da se bo do trenutka, ko bo začasno prevzel ministrstvo za kulturo, našel nekdo, ki bo službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) vodil naprej, saj sam "res ne bi opravljal treh funkcij". V tem primeru bi bil Žekš pripravljen za res krajše obdobje prevzeti ministrstvo za kulturo, vendar ga bolj nadzirati kot voditi. Kot mu je znano, naj bi kulturno ministrstvo prevzel za tri tedne, to obdobje se bo najbrž razvleklo, a več kot do jeseni ministrstva za kulturo ne bi vodil.
Pahor: Nova vlada ne bo nič manj operativna
Nova vlada bo tako poslej štela 14 članov, bo manjša, "glede na utečenost ekipe in primerno prerazporeditev odgovornosti in nalog" pa po mnenju predsednika vlade zato ne bo nič manj operativna. "To je tudi sicer smer, v katero namerava predsednik vlade tudi v funkciji ministra za javno upravo razvijati ustroj vodstva izvršilne oblasti, ki bo imelo manj resorjev, hkrati pa si bo prizadeval tudi za širšo reformo javne uprave, z manj uradniki in funkcionarji kot doslej," so zapisali v kabinetu.
Premier se zaveda odgovornosti vodenja vlade
Ob tem zatrjujejo, da se premier zaveda odgovornosti vodenja vlade glede na nova zaostrovanja finančnih in gospodarskih razmer zlasti v območju evra in Evropske unije. Pahor ocenjuje, da bo tako sestavljena vlada do nadaljnjega kos tem vprašanjem.
Zaradi dolgoročnejših odločitev, ki utegnejo biti sprejete v naslednjih tednih, pa predsednik vlade že opravlja razgovore s predsedniki parlamentarnih strank in bo, če bodo razmere to terjale, prihodnji teden tudi sklical njihov skupni sestanek, so še pojasnili v kabinetu predsednika vlade.
Miščević pričakuje korekten dialog
Na odločitev o vodenju ministrstva za javno upravo so se že odzvali sindikati. Sindikalist Dušan Miščević je zadovoljen, da bo ministrstvo vodil premier ob pomoči Kamnarjeve, ki je po njegovih izkušnjah pripravljena iskati ustrezne rešitve. Po njegovem ni razloga, da pogajanja med ministrstvom in sindikati ne bi tekla naprej, ob tem pa pričakuje, da bodo tokrat tekla "z malo več posluha, kot do sedaj".
Štrukelj pričakuje, da se bo premier držal dogovorov
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa sedaj pričakuje predvsem, da se bo premier držal dogovorov in sklenjenih pogodb ter da ne bodo uresničene napovedi o zniževanju plač, "ki so v nasprotju z veljavnimi dogovori, ki jih je podpisala ta vlada". Ob tem Štrukelj tudi upa, da "se ne bo vztrajalo pri enostranskih potezah, kot so razni interventni zakoni".
Virant: Izgubljen čas za modernizacijo javne uprave
Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant pa je prepričan, da je odločitev glede začasnega vodenja ministrstva za javno upravo "garancija, da se na področju javne uprave do konca mandata vlade ne bo naredilo nič več". Kot je povedal, ima premier že z vodenjem vlade "neskončne težave", zato je "čista iluzija" to, da bi se še operativno spuščal v delo "res zelo zahtevnega resorja". Po njegovih besedah je to "sedaj izgubljen čas za modernizacijo javne uprave".
Grosar: Relativno neresno imenovanje
Kritičen do imenovanja Gasparija za začasnega ministra pa je predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Grosar. Dejal je, da to imenovanje pomeni, da se bodo na ministrstvu opravljali le še tekoči posli in da mora "gospodarstvo voditi gospodarstvenik, ki že ima neko kilometrino na tem področju." Imenovanje je označil za "relativno neresno".
Pahor: Ministri ne bodo opravljali le tekočih poslov
Iz kabineta predsednika vlade so pojasnili, da omenjeni trije ministri ne bodo opravljali le tekočih poslov, saj gre za ministre s polnimi pooblastili. Pahor je zato presenečen nad izjavami nekaterih predstavnikov gospodarstva, še posebej zato, ker si je prav gospodarstvo prizadevalo za racionalizacijo državne uprave.
SLS: Ustava ne dopušča nobenih rezervnih imenovanj ministrov
Poslanska skupina SLS pa je v zvezi z novimi imenovanji sporočila, da vlada z nadomeščanjem izpraznjenih ministrskih mest z obstoječimi ministri krši 115. člen ustave, ki govori o prenehanju funkcije predsednika in ministrov vlade.
V SLS poudarjajo, da je v ustavi zelo jasno in nedvoumno zapisano, da mora minister tudi po odstopu opravljati tekoče posle do izvolitve novega ministra, novega kandidata za ministra pa mora potrditi DZ. Ustava torej ne dopušča nobenih rezervnih imenovanj ministrov, še posebej ne s strani predsednika vlade. V SLS opozarjajo, da bi potemtakem lahko celotno vlado vodil kot namestnik ministrov kar premier sam.
2
