Tomaž Štih: Stranke, zgrajene okoli kulta osebnosti, so idealne za razočarane volivce

Da bomo imeli predčasne parlamentarne volitve še letos, je dejstvo, vprašanje pa je, ali jih bomo lahko izpeljali še pred poletjem ali pa bomo nove poslance volili jeseni.

Vse parlamentarne stranke zagotavljajo, da bi rade odšle na volitve čim prej, če to omogoča ustava, in sicer še pred poletjem. Na drugi strani pa bi nove stranke na političnem parketu in tiste, ki bodo še nastale, zagotovo raje videle, da bi bile volitve jeseni. Poleg liste Igorja Šoltesa Verjamem se bo na volitve po izstopu iz Pozitivne Slovenije zagotovo podala tudi premierka v odstopu Alenka Bratušek, tam bo tudi stranka Solidarnost, ki je nastala iz vstajniških skupin, prav tako se bo volitev z lastno stranko verjetno udeležil pravnik Miro Cerar.

Dvesto tisočakov, 88 kandidatov, volilni štab "Nova stranka na političnem parketu za parlamentarne volitve potrebuje najmanj 200 tisoč evrov," pravi Tomaž Štih, nekoč eden izmed nosilcev Državljanske liste (DL), ki je bila ustanovljena le nekaj tednov pred prvimi predčasnimi volitvami leta 2011.

Po mnenju Štiha je logistično vsekakor izvedljivo, da se nove stranke potegujejo za vstop v parlament. "Potrebujete najmanj 88 kandidatov za poslance in volilni štab. Kandidati za poslance operativno delajo precej samostojno, saj si prizadevajo za to, da bi bili izvoljeni. Štab le koordinira aktivnosti. Pri neprogramskih strankah se pojavi dodatna težava: kandidati na terenu obljubljajo marsikaj, te obljube pa so potem kot Damoklejev meč nad strankino glavo."

Vprašanje je notranja trdnost stranke "A po drugi strani je velika težava notranja trdnost takšne nove stranke. Ko se namreč na hitro združite v stranko, neizogibno sprejmete tudi množico lobistov in oportunistov, ki jih bolj od države in reform zanimajo kadrovanje, tokovi državnega denarja, v ne tako skrajnem primeru pa celo le udobna redna državna služba. V politiki niso zaradi programa, ampak zaradi moči. Vanjo vstopajo načrtno, včasih tudi skupinsko. Svoje prave barve pa pokažejo, ko se začne deliti tisto, kar dojemajo kot plen," pravi Štih, ki dodaja, da se je to pokazalo v zdajšnjem sklicu parlamenta.

"Dve stranki tako imenovanih novih obrazov sta vrgli vsaka po eno vlado. Ena izmed njiju je za 180 stopinj spremenila svoj program, saj je tako rekoč brez sprememb sprejela ZUJF ter stigmatizirani program 10+100 in se pravzaprav razdružila."

Stranke, ki nastanejo okoli kulta osebnosti, so idealne za razočarane volivce Na vprašanje, ali lahko po preteklem razočaranju nad tako imenovanimi novimi obrazi tudi na tokratnih volitvah pričakujemo njihov uspeh, Štih odgovarja: "Precejšen uspeh. V Sloveniji je namreč veliko glasovanja proti nekaterim političnim opcijam in proti spremembam. Ko takšnega volivca razočara njegova politična opcija, po navadi ne voli nasprotnika in ne postane podpornik sprememb, ampak išče nekaj novega. Teflonske stranke brez programov, zgrajene okoli kulta osebnosti, ki se trudijo zadovoljiti vse, so za to idealne."

Levica se deli na pragmatike in utopiste, desnica se pomlajuje in modernizira In kako Štih, ki danes živi in dela v Londonu, komentira dejstvo, da se bo predčasnih volitev udeležila kopica novih "levih" strank, na desnici pa skoraj vse ostaja nespremenjeno?

"Socializem je idejno propadel. Politična levica se ob tem deli na pragmatike, ki sprejemajo realnost, in utopiste, ki ne želijo priznati, da je konec. To je idealno gojišče za nove stranke. Ideje desnice, predvsem klasičnega liberalizma, po drugi strani na zahodu že zelo dolgo in zelo dobro delujejo. Nobene potrebe ni, da bi jih zamenjali. Zato na desni namesto procesa razkroja opazujemo pomlajevanje in modernizacijo."