Petek, 24. 1. 2020, 4.01
4 leta, 10 mesecev
To je predlog, ki je slovensko politiko razdelil kot že dolgo ne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,41
33
Potem ko se je politika po 15 letih načeloma poenotila, da ukine prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, način izvedbe še vedno deli politične stranke. Podpora posameznim dopolnilom in končni različici zakona je zato nepredvidljiva.
Predlog novele zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ), je v državni zbor vložila Levica, nato pa ga je koalicija na odboru za zdravstvo z dopolnili bistveno preoblikovala.
V torek so bila v parlamentarni postopek vložena še dopolnila k noveli zakona. Predlog dopolnil sta vložili tako v LMŠ kot v SD. O predlogu zakona bo državni zbor prihodnji teden opravil tretjo obravnavo.
LMŠ predlaga 32 evrov, SD progresivno lestvico
V LMŠ predlagajo, da bi višina obveznega pavšalnega prispevka (OPP), s katerimi bi nadomestili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, znašala 32 evrov. Predvidena je valorizacija višine prispevka, morebitni primanjkljaj v zdravstveni blagajni pa bi se kril iz državnega proračuna.
SD pa predlaga, da bi za plačevanje prispevka določili progresivno lestvico. Posameznik bi plačeval obvezno dajatev glede na svoje prihodke, med katere so vključeni tudi kapitalski dohodki. Prispevek bi znašal med 10 in 150 evri na mesec, skupaj bi se iz tega naslova v zdravstveno blagajno steklo 477,4 milijona evrov na leto. Bi pa bili oproščeni plačila prispevka tisti s skupnimi prihodki do 3.500 evrov na leto, namesto njih bi plačevala država iz proračuna v znesku 25 evrov na mesec.
Šabeder: Predlog zagotavlja minimalno varovalko za stabilno financiranje
Zdravstveni minister Aleš Šabeder meni, da predlog za ukinitev DZZ skupaj z dopolnili, zlasti za vključitev proračunske varovalke, ki jo predlaga LMŠ, zagotavlja minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema. S temi besedami je odgovoril tudi na vprašanje, ali ima predlog, če bodo dopolnila sprejeta, njegovo polno podporo.
Minister za zdravje Aleš Šabeder meni, da predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja skupaj z dopolnili, zlasti za vključitev proračunske varovalke, zagotavlja minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) menijo, da bi OPP v višini 32 evrov, kot ga predlaga LMŠ, zadoščal za nadomestitev sredstev DZZ. O predlogu progresivne lestvice pa poudarjajo, da je način nadomeščanja sredstev bolj politično vprašanje, pomembno je, da je zbranih dovolj sredstev.
Pojasnilo ministrstva za finance
Kot kažejo izračuni ministrstva za finance, na podlagi podatkov ZZZS, OPP v višini 32 evrov s predvideno letno valorizacijo v višini rasti povprečne bruto plače v preteklem letu zadostuje za stroške v obstoječi košarici pravic, ki se z nadomeščanjem DZZ ne zmanjšujejo.
V letu 2021 tako lahko pričakujemo 614 milijonov evrov prihodkov iz naslova OPP in ob tem 40 milijonov evrov presežka. Tudi če upoštevamo možno pokritje primanjkljaja ZZZS, ki bo nastal zaradi prehoda na novo ureditev, do največ 10 milijonov evrov v letu 2021, kot navaja ZZZS, še vedno ostane 30 milijonov evrov presežka.
Iz tega razloga predlagamo, da se 9. člen novele zakona (45. člen ZZZS) dopolni z dikcijo iz podrejenega predloga amandmaja ZZZS k istemu členu, t. j. 9. členu, novele zakona: " … vendar največ do višine 10 milijonov evrov".
Odziv utemeljujemo s tem, da je bil prvotni predlog amandmaja k 9. členu novele zakona, ki je sedaj v obravnavi, narejen ob predpostavki mesečnega OPP v višini 29 EUR, sedaj pa je predlagan OPP v višini 32 EUR. Za pripravo državnega proračuna je nujna opredelitev proračunskih obveznosti, v tem primeru je to do 10 milijonov evrov v 2021.
Trenutna dikcija vloženega amandmaja namreč pušča odprto, nedoločeno, obveznost iz državnega proračuna. Naš predlog dopolnitve amandmaja, z razliko od obstoječega, pa opredeljuje proračunsko obveznost in je hkrati javno finančno vzdržen.
Na vse poslanske skupine, razen predlagateljic dopolnil LMŠ in SD, smo naslovili vprašanja, kako se opredeljujejo do najnovejših predlogov in katerega izmed njih, če sploh, so pripravljene podpreti v državnem zboru. Vse odgovore objavljamo spodaj.
DeSUS: Preimenovanje ne reši temeljnih težav zdravstva
"V poslanski skupini DeSUS podpiramo, da se DZZ ukine ob ustrezni nadomestitvi izpada dohodka v zdravstveno blagajno. Preimenovanje DZZ v obvezni pavšalni prispevek (OPP) ne reši temeljnih težav slovenskega zdravstva: predolge čakalne vrste, zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev ... Pričakujemo, da bo ministrstvo izpolnilo dane obljube in bomo kmalu videli celostno novelo ZZVZZ in hkrati Zakon o dolgotrajni oskrbi. S tem razlogom ne bomo podprli predlogov dopolnil."
SMC: Odločili se bomo po pogovoru s finančnim in zdravstvenim ministrom
"Podpisov nismo prispevali k nobenemu izmed predlaganih dopolnil. O podpori dopolnilom in predlogu zakona pa se bomo odločili po pogovoru z ministroma za zdravje in za finance."
SAB: Pomembno je, da je ukinitev finančno vzdržna
"Kot je zapisano v koalicijski pogodbi, v SAB podpiramo ukinitev DZZ oziroma njegovo preoblikovanje. Za nas je pomembno, da je ukinitev DZZ finančno vzdržna. Podprli bomo dopolnila, ki ne ogrožajo zdravstvenega sistema in javnih financ."
Levica: Pri glasovanjih bomo ostali konsistentni in podprli vse amandmaje
"Stranke koalicije so imele pred dvema mesecema (po 16 letih obljub) možnost, da dejansko ukinejo DZZ na progresiven in solidaren način, a so predlog zrušile in ga z amandmaji preoblikovale tako, da le ta DZZ ne ukinja, ampak zgolj spreminja dajatev državi.
Glede na stališča koalicijskih strank se bo naslednji teden odločalo zgolj o tem, ali komercialnim zavarovalnicam vzeti 50 milijonov, ki bi jih morali nameniti za zdravstvo, ali ne. Levica bo pri glasovanjih ostala konsistentna in bo podprla vse amandmaje. Nujno je, da sprejeti zakon ne vsebuje pomanjkljivosti, na katere opozarja ZZZS: da državni proračun krije morebitni manko v zdravstveni blagajni, da noben od plačnikov ne bo na slabšem in da se košarica pravic ne bo skrčila. Sprejetju zakona mora takoj slediti, dejanska ukinitev DZZ, po kateri bi vsak prispeval glede na svoje zmožnosti, za zdravje pa bi pravičen delež prispeval tudi kapital."
SDS: Ne bomo grobarji slovenskega zdravstva
"Novi amandmaji kažejo na to, na kar smo v SDS nenehno opozarjali: zakon je slabo pripravljen, brez kakršnihkoli varovalk za varovanje financiranja ter vzdržnosti zdravstvenega sistema. Opozorila o tem so podale vse strokovne institucije. Zakon tudi ni usklajen z Ekonomsko-socialnim svetom (ESS). To je razlog, da zdaj beremo o predlogih, da se pavšal dvigne z 29 evrov na 32 in da se uzakoni varovalka, da se obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) krije iz proračuna, kadar ZZZS ne bo zmožen zagotavljanja svojih finančnih obveznosti. Vse to pa še vedno ne pomeni finančne vzdržnosti javnega zdravstvenega sistema.
V SDS konceptu preoblikovanja DZZ ne nasprotujemo, vendar ne na način, kot ga predlaga koalicija skupaj z Levico. Preoblikovanje DZZ v OZZ se mora zgoditi hkrati s preoblikovanjem zavarovalniškega sistema in ne smemo dopustiti monopolistične vloge ZZZS, ki je trenutno še vedno 'škaf, ki pušča'. Populizem Levice in šibke koalicije, ki je ljudem želel prikazati zavarovalnice kot tiste, ki 'kradejo' denar ljudem in jih je treba zato ukiniti, se je očitno izjalovil. Mogoče so to končno spoznale tudi nekatere koalicijske stranke in se zdaj obračajo proti zakonu in amandmajem.
Pravo vprašanje, ki pa ga nihče ne naslavlja, pa je, kaj predlagane spremembe pomenijo za bolnike? Ali bodo zaradi te spremembe krajše čakalne dobe? Ali bomo imeli bolj kakovostno javno zdravstvo? Odgovorov na ta vprašanja v času, ko je zakon v proceduri v DZ, nismo dobili, ne od Levice, ne od koalicije in ne od vlade.
V SDS ne bomo grobarji slovenskega zdravstva, zato predlogov ne bomo podprli."
SNS: Kolobocija brez repa in glave
"V poslanski skupini SNS ne podpiramo nobenega predloga. To je kolobocija brez repa in glave.
Čakamo na predlog vlade. Pozorni bomo predvsem na ureditev financiranja storitev iz dolgotrajne oskrbe."
NSi: Prihrankov iz tega naslova ne bo, prav tako pa ne bodo čakalne vrste nič krajše
"NSi ne bo podprla dopolnil SD niti LMŠ, saj uvajata obvezni pavšalni prispevek, ki je pri LMŠ v znesku na primerljivi ravni kot dosedanji prispevek, ki se plačuje za DZZ, medtem ko je pri dopolnilu SD lahko celo nekajkratnik.
NSi zakona ne podpira, saj je potrebno takšne zakonodajne rešitve sprejemati s širšim družbenim konsenzom, ne pa eksperimentiranjem, ki ima lahko usodne posledice za zdravstveno blagajno. Prav tako pričakujemo visoke stroške izvajalcem (ZZZS in FURS) zaradi morebitne sprejete rešitve. Prihrankov iz tega naslova ne bo, prav tako pa ne bodo čakalne vrste nič krajše."
33