Devetdeset let poklicnega zdravstvenega reševanja v Ljubljani, še vedno v neustreznih razmerah, a reševalci so zadovoljni s statusom.
Visok jubilej, še zlasti ko gre za reševalce, katerih delo se nikoli ne ustavi. "Vedno smo na voljo, nonstop," poudarja vodja zdajšnje reševalne postaje UKC-ja Ljubljana Andrej Fink, ki ob visokem jubileju priznava, da gre za dolgo obdobje razvoja dejavnosti, padcev, vzponov in izpolnjenih želja. V tem tednu vabijo z odprtimi vrati na oglede in pričakujejo od 1.500 do 1.700 obiskovalcev. Čeprav nekdanja tramvajska remiza (prostor reševalne postaje UKC-ja Ljubljana), v kateri je reševalna postaja že od leta 1948, ni ravno primerna za njihovo dejavnost. Novi prostori bodo znotraj nove urgence, napovedujejo, kdaj bodo dočakali selitev, pa je odprto vprašanje.
Do leta 1947 skupaj z gasilci znotraj mestnega gasilskega urada
Prvi začetki reševalne postaje v Ljubljani segajo v zelo oddaljeno leto 1870, do leta 1922 je bilo vse skupaj organizirano stihijsko, predvsem pa na povsem prostovoljnih temeljih, zagotavljajo v reševalni postaji. Do leta 1947 so bili reševalci skupaj z gasilci organizirani v sklopu mestnega gasilskega urada (poklicna Gasilska brigada Ljubljana letos praznuje 90 let svojega delovanja). Po letu 1947 se je pot gasilcev in reševalcev razšla, gasilci so postali gasilska milica, reševalci pa samostojna Reševalna postaja Ljubljana. Od leta 1968 so bili reševalci del Kliničnih bolnic Ljubljana, zdaj pa so del ljubljanskega UKC-ja.
Lani več kot 21 tisoč nujnih intervencij
V preteklem letu so reševalci opravili okoli 46 tisoč intervencij, več kot 21 tisoč je bilo nujnih. "Uspelo se nam je uveljaviti kot ena od vodilnih strokovnih institucij na področju reševalne dejavnosti v Sloveniji in zagotovili smo si prostor pod soncem tudi pri plačah. Vlečemo voz strokovnega razvoja in dela naprej," poudarja vodja ljubljanske reševalne postaje UKC-ja Andrej Fink.
4
